Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (6.501-6.525)


  1.      nabirálništvo  -a s (ȃ) zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano: nabiralništvo kot najstarejša oblika gospodarstva; lov in nabiralništvo ♪
  2.      nabítek  -tka m (ȋ) kar je nabito, pritrjeno, navadno ploščica: sedeži so označeni z medeninastimi nabitki ♦ obrt. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto ♪
  3.      nabíti  -bíjem dov., nabìl (í ȋ) 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe // pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno 2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom // napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico // s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla 4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin 5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke // premagati: naši so Nemce spet nabili 6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati 7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino ● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; žarg., teh. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke ◊ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje nabíti se ekspr. zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru: zvečer so se gostje nabili v dvorano; na peronu se je nabilo veliko ljudi; nabiti se k vratom, na kup nabít -a -o: avtobus je bil zelo nabit; lepak je nabit na vratih ∙ ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto; prisl.: nabito poln nahrbtnik ♪
  4.      nabítost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. značilnost, stanje nabitega: nabitost učnih prostorov presega že vse meje / notranja, vsebinska nabitost romana ♪
  5.      nabodálo  -a s (á) 1. gastr. na žaru pečeno meso, navadno z dodatki, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče, čevapčiče in nabodalo / srbsko nabodalo 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti meso, zelenjavo na nabodalo; jekleno, leseno nabodalo ♪
  6.      nabójnik  -a m (ọ̑) voj. 1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki: polniti strojnico z nabojnikom; nabojnik s petdesetimi naboji 2. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško; magazin: izprazniti nabojnik // priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje sploh: potisniti nabojnik v revolver; poln nabojnik ♪
  7.      nabórnik  -a m (ọ̑) vojaški obveznik pred služenjem vojaškega roka: naborniki so peli in vriskali; zdravniški pregled nabornikov ♪
  8.      nabrékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) postajati po obsegu večji a) zaradi vpijanja vlage: leseni deli ob vlažnem vremenu nabrekajo / seme že nabreka b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noge ji rade nabrekajo; žile na sencih so mu vse bolj nabrekale ♪
  9.      nabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) 1. ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: nabrekle noge; spet ima nabrekle veke; žile na vratu so zelo nabrekle 2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabrekel slog; stilno nabreklo besedilo; njegovo govorjenje je nabreklo; prim. nabrekniti ♪
  10.      nabrékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili; vime je že nabreknilo; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile // dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila nabréknjen -a -o: nabreknjeni brsti; od joka nabreknjene ustnice; prim. nabrekel ♪
  11.      nácija  -e ž (á) publ. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest; narod: vsaka nacija ima pravico do svobode; ljudstvo se je izoblikovalo v nacijo / češka, poljska nacija ∙ publ. predstavljal je belce in ameriško nacijo Američane ♪
  12.      nacionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na narod, naroden: prizadevati si za nacionalni dvig naroda; nacionalni obstoj; nacionalno ozemlje / nacionalna ideja, zavest; nacionalna individualnost, pripadnost; nacionalno gibanje, vprašanje / nacionalna politika; pospeševati nacionalno gospodarstvo / nacionalna jed narodna jed; ta avtomobil je njihovo nacionalno vozilo ljudsko vozilo / odpravljati nacionalna nasprotja narodnostna 2. nanašajoč se na državo; državen: takrat so priznali retoromanščino za četrti nacionalni jezik / 29. november je naš nacionalni praznik / dinar je v več državah nacionalna valuta / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ◊ ekon. nacionalni dohodek narodni dohodek; nacionalna ekonomija gospodarstvo določene države; polit. nacionalni socializem nacionalsocializem; soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih; šah. nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795 nacionálno prisl.: nacionalno neopredeljen, zatiran; sam.: razmerje med nacionalnim in univerzalnim ♪
  13.      nacionalízem  -zma m (ȋ) 1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem; brezobzirni, napadalni nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma // knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga 2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem 3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo ♪
  14.      nacístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naciste ali nacizem: nacistična ideologija, propaganda; nacistično nasilje / nacistična organizacija, stranka / nacistična koncentracijska taborišča / nacistična Nemčija ♪
  15.      nacístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od nacist: zagrizena nacistka ♪
  16.      načêlnica  -e ž (ȇ) 1. ženska oblika od načelnik: načelnica oddelka / načelnica pionirske organizacije 2. star. načelnikova žena: načelnica in županja sta se sprli ♪
  17.      načêlniški  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na načelnike ali načelništvo: načelniška služba / njegova načelniška doba ni trajala dolgo ♪
  18.      načêlo  -a s (é) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja: poštenost je njegovo osnovno načelo; držati se, odstopati od svojih načel; ravnati po etičnih načelih; jasna, trdna načela; stroga moralna, vzgojna načela; načelo razumljivosti / knjiž., ekspr. njegovo načelo je: uspeti za vsako ceno življenjsko vodilo, geslo / načelo javnosti; kapitalistična družba temelji na načelu lastništva / publ., z oslabljenim pomenom razvrstiti podatke po kronološkem načelu kronološko // nav. mn. kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: uveljavljati načela samoupravljanja; biti v skladu s slovarskimi načeli; načela za nagrajevanje / društvena načela pravila 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, označuje celoto in elemente kakega nazora, vede, sistema: humanistična, krščanska, marksistična, politična načela; pri analizi je uporabljal matematična, statistična načela; ustavna načela; objektivnost, preverljivost in druga načela pozitivizma / načela logike; sistem načel 3. v prislovni rabi, v zvezi v načelu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: predlog so v načelu sprejeli, o podrobnostih pa bodo razpravljali pozneje; v načelu se strinjam s teboj / v načelu so vsi enakopravni, v resnici pa je marsikaj drugače teoretično, nasploh; ekspr. to je že v načelu zgrešeno v začetku, v osnovi ● knjiž. ima čudna načela o poštenosti mišljenje, naziranje; ekspr. on je mož načel ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi ◊ ekon. ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; filoz. načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; načelo vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok; jur. inkvizicijsko načelo po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti; voliti odbornike po načelu delegacije po delegatskem volilnem sistemu; polit. načelo enotnosti oblasti po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih ♪
  19.      načíčkati  -am dov. (ȋ) slabš. olepšati, nalepotičiti: deklico so preveč načičkale; ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasiti načíčkan -a -o: neokusno načičkana ženska; baročno načičkano stanovanje ∙ ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite ♪
  20.      nadáhnjenost  -i ž (á) lastnost, značilnost nadahnjenega: rdeča nadahnjenost cvetov / knjiž. lirska nadahnjenost romana ♪
  21.      nadaljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadaljevanje: nadaljevalni načrti za študij // v zvezi nadaljevalni tečaj tečaj za izpopolnitev, razširitev osnovnega, začetnega znanja, obvladovanja česa: vpisati se v nadaljevalni tečaj; nadaljevalni plesni tečaj; nadaljevalni tečaj angleščine ◊ šol. kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola ♪
  22.      nadaljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od nadaljevalec: pesnica je nadaljevalka romantične smeri ♪
  23.      nadaljevánka  -e ž (á) televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: gledati, snemati nadaljevanko / televizijska nadaljevanka / publ. nadaljevanka v dnevniku literarno delo v nadaljevanjih ♪
  24.      nadéti  -dénem dov., nadêni nadeníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: nadeti konju ostroge, uzdo / knjiž.: paznik mu je nadel lisice nataknil; na glavo so ji nadeli venček iz rož dali, položili; nadel si je masko; nadel si je najboljšo obleko oblekel je; pren., knjiž. nadel si je krinko poštenega človeka // knjiž. naložiti: na krožnik si je nadel precej mesa; vso prtljago so nadeli na osla / nadeli so dva voza sena 2. gastr. narediti, pripraviti jed z nadevom: nadeti telečja prsa nadét -a -o: nadeta maska; visoko nadet voz ♪
  25.      nàdgrádnja  -e ž (ȁ-ā) 1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: duhovna nadgradnja družbe; estetska, idejna, politična nadgradnja / publ. na trden scenarij je lahko postavil dobro režijsko nadgradnjo ♦ soc. družbena nadgradnja organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti 2. glagolnik od nadgraditi: nadgradnja hiše; dovoljenje za nadgradnjo 3. navt. del ladje nad (glavnim) krovom: izstrelek je poškodoval nadgradnjo podmornice / v sredini ladje je večja nadgradnja ♪

   6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA