Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (6.301-6.325)


  1.      modêrna  -e ž (é) um. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, za katero je značilen zlasti subjektivizem: študirati moderno / evropska moderna; glasbena moderna; zastopniki moderne / (slovenska) moderna kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič ♪
  2.      modêrnež  -a m (ȇ) 1. ekspr. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: nezadovoljni moderneži 2. redko modernist: obiskal sem razstavo najbolj skrajnih modernežev ♪
  3.      modístka  -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem ženskih klobukov, čepic: že kot otrok je želela postati modistka; lokal znane modistke ♪
  4.      modístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na modistke: modistovska stroka / modistovska delavnica ♪
  5.      módo  -a s (ọ̄) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: odstraniti moda mladim samčkom; pasja moda; vnetje moda / nizko sunil ga je v moda ♪
  6.      modràs  -ása m (ȁ á) strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu in rožičkom na glavi: modras se greje na skali; pičil ga je modras; ubiti modrasa; gleda kot modras sovražno, neprijazno ♪
  7.      modríja  -e ž (ȋ) slabš. 1. modrovanje: pustiva te modrije in pojdiva pit; ne bo še konec njegove modrije / rada je poslušala fantove modrije in zvijače duhovitosti 2. modrost: v mestu je iskal učenosti in modrije / ohlapne modrije ♪
  8.      modrijánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od modrijan: tej modrijanki se dogodek ni zdel nič skrivnosten ♪
  9.      modrína 1 -e ž (í) 1. lastnost modrega, modra barva: temna modrina prehaja v bledo; modrina encijana, neba, oči 2. knjiž. modro nebo: vrhovi gor se ostro rišejo na modrini / beli oblački plavajo po nebesni modrini 3. trta z modrim grozdjem: tukaj raste modrina; modrina in črnina 4. redko kar je modro sploh: človek z modrino pod očmi ◊ les. modrina modrikasta barva lesa zaradi napada glivic, zlasti v beljavi bora; vrtn. kitajska modrina grmičasta okrasna trajnica z majhnimi svetlo modrimi cveti v socvetjih, Ceratostigma plumbaginoides ♪
  10.      modroslóvski  -a -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovski spisi / modroslovska fakulteta ♪
  11.      modróst  -i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača 3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti 4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost 5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti ● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden ♪
  12.      modulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na modulacijo: skladatelj je pokazal velik smisel za modulacijske menjave / modulacijski vod; modulacijska linija ♪
  13.      módus  -a m (ọ̑) knjiž. način: iskati modus, ki bi zagotovil pravilno financiranje; modus izražanja umetnine ◊ filoz. stanje kake stvari, ki je bolj slučajno kot nujno; jur. odredba v darilni pogodbi ali oporoki, po kateri mora obdarjenec oziroma dedič dobljeno premoženje delno ali v celoti porabiti za določen namen; lingv. slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; naklon; muz. starogrška in srednjeveška tonska lestvica ♪
  14.      mogočnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mogočnjake: mogočnjaška hiša / mogočnjaško vedenje / mogočnjaški mlinar ♪
  15.      mogôta  -e ž (ó) star. mogočnost: možakar je sijal od mogote / prednjo je stopil v vsej svoji mogoti // v zvezi roža mogota, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati rožo mogoto ♪
  16.      mohorjánski  -a -o prid. (ȃ) mohorski: mohorjanske knjige / mohorjanska povest ♪
  17.      Mohôrjev  -a -o prid. (ó) v zvezi Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine ♪
  18.      mohôrski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na Mohorjevo družbo: mohorske knjige / mohorski pisatelji / mohorska povest povest, napisana v preprostem slogu in navadno s poučno vsebino ♪
  19.      mójster  -tra m (ọ́) 1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster; zdravnik je sčasoma postal mojster; v plesu si je želel pokazati se mojstra; ta čevljar velja za mojstra; je mojster za sestavljanje dopisov; mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju; iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent // umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren // naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus 2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji; dati naročilo mojstru; odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster ● ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra ◊ ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; muz. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje ♪
  20.      mójstrica  -e ž (ọ́) 1. ženska oblika od mojster: mojstrica v kuhanju, šivanju / frizerska mojstrica / dekle je napenjala vse sile, da se ne bi osramotila pred mojstrico 2. star. mojstrova žena: gospa mojstrica ♪
  21.      mojstrovína  -e ž (í) nav. ekspr., navadno s prilastkom umetniško, tehnično dovršeno delo: Župančičevi prevodi so mojstrovina; občinstvo je občudovalo igralčevo mojstrovino; filmska, pripovedna mojstrovina; mizarska mojstrovina; Prežihove mojstrovine; mojstrovina arhitekture / mojstrovina narave / bila je prava mojstrovina, kako je znal vse skriti zelo velika spretnost ♪
  22.      mójstrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na mojstre ali mojstrstvo: njegov prevod je mojstrski; mojstrska izvedba vaje na drogu; mojstrsko delo / z mojstrsko roko je slikal naravo / mojstrska miselnost v podjetjih ◊ šah. mojstrski kandidat naslov igralca, za stopnjo nižji od nacionalnega mojstra; mojstrski turnir; šol. mojstrski izpit do 1962 izpit za pridobitev naslova mojster mójstrsko prisl.: mojstrsko naslikano grozdje; film je mojstrsko posnet; pesem je mojstrsko zapeta ♪
  23.      mójškra  -e ž (ọ́) 1. nižje pog. šivilja: učiti se za mojškro; dobra mojškra 2. nekdaj, zlasti v ljudskih pesmih strežnica grajske gospe: grajska gospa kliče svoje mojškre ♪
  24.      mójškrica  -e ž (ọ́) 1. nižje pog. šivilja: dobra mojškrica 2. nekdaj, zlasti v ljudskih pesmih strežnica grajske gospe: grajska gospa kliče svoje mojškrice ♪
  25.      móka  -e ž (ọ́) 1. izdelek, ki se pridobi z mletjem žita in uporablja za pripravo živil: moka se kvari; presejati moko; stresti moko iz vreče; mleti v moko; ribo povaljati v moki; prt posuti z moko; z moko zaprašena obleka; golaž zgostiti z moko; kakovost moke; vreča moke; biti bel od moke; žganci iz ajdove moke; gleda kakor miš iz moke / bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov; ječmenova, koruzna, pšenična moka; krušna moka 2. s prilastkom temu izdelku podoben prah, dobljen iz kake snovi: apnenčeva moka; kokosova, krompirjeva moka; krmilna moka; potresti s sladkorno moko 3. nar. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: slive že dobivajo moko / grozdje je v moki ● ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; ekspr. ta pa ni iz zadnje moke ima razmeroma veliko sposobnosti ◊ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; krvna moka krmilo iz posušene in zmlete krvi; mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; bot. moka mokovec; gastr. mehka moka iz zelo drobnih delcev; ostra moka iz drobnih delcev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina ♪

   6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA