Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (5.826-5.850)


  1.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  2.      mahedràv  -áva -o prid. (ȁ á) ki mahedra: mahedravi uhlji; mahedrave hlače; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska mahedrávo prisl.: mahedravo so se premikali; obleka je mahedravo visela na njem; mahedravo oblečen ♪
  3.      mahinácija  -e ž (á) 1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije; tajna mahinacija 2. redko ravnanje, upravljanje: mahinacija s strojem je čisto preprosta ♪
  4.      mahízem  tudi machízem -zma [mahi-] m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem ♪
  5.      mahovít  -a -o prid. (ȋ) porasel z mahom: mahovita skala; mahovita tla ♪
  6.      máhovnat  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na máh: mahovnata ruša / mahovnata skala; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato ♪
  7.      májer  -ja m (á) 1. star. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega majerja 2. nekdaj najemni delavec na (gozdnem) posestvu: socialni problemi pohorskih majerjev 3. nar. gorenjsko planšar: majer daje mleko izletnikom ♪
  8.      májevski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Maje: majevska in inkovska kultura / majevska piramida ♪
  9.      májica  -e ž (á) del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majico; majico bo treba oprati; fant v beli, modri majici / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi // temu podobno vrhnje oblačilo za h krilu ali hlačam: najraje nosi črtasto majico in hlače; majica z okroglim, ovalnim izrezom / mornarska majica ● publ. rumena majica na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ◊ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ♪
  10.      májička  -e ž (á) manjšalnica od majica: otroška majička ♪
  11.      májka  -e ž (ȃ) zastar. mati: tam je živel s svojo majko / sinovi majke domovine / majka Slava / kot vzklik: pog. majka mila; star. žalostna ti majka ♦ etn. majka príšla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere ♪
  12.      májnik  -a m (á) star. peti mesec v letu; maj: bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik ◊ vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi ♪
  13.      májniški  -a -o prid. (á) majski: bil je krasen majniški dan / majniška jutra / vreme je bolj aprilsko kot majniško ◊ bot. majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii; šol. majniški izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski ♪
  14.      májski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na maj: bil je lep majski dan; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce ◊ šol. majski izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majska deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski; zool. majski hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris ♪
  15.      makadám  -a m (ȃ) površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: prašen makadam; vremenski vplivi na makadam / pog. z asfalta smo zavili na makadam makadamsko cesto ♪
  16.      makadamizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: makadamizirati gozdno pot makadamizíran -a -o: makadamiziran kolovoz ♪
  17.      makadámski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na makadam: makadamsko cestišče / makadamska cesta ♪
  18.      makedónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Makedonce ali Makedonijo: makedonski jezik; makedonski narod / makedonska podjetja ♪
  19.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti ♪
  20.      máki  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. majhne, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Cheriogalaginae ♪
  21.      makiavelíst  tudi machiavellíst -a [makjaveli-] m (ȋ) 1. polit. pristaš makiavelizma: vnet makiavelist 2. nav. slabš. brezobzirnež, zvijačnež: imel se je za velikega makiavelista, njegova prebrisanost pa je bila otroška ♪
  22.      mákrogaméta  -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. ženska spolna celica ♪
  23.      mákrostruktúra  -e ž (ȃ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala // publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: jugoslovanska makrostruktura ♪
  24.      maksíma  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova maksima je bila: vztrajati do konca; ravnati se po maksimi: svoboda ali smrt / življenjska maksima / pesnikove maksime in aforizmi ♪
  25.      máksimum  -a tudi -ima m (ȃ) največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost ♪

   5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA