Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ska (56-80)
- skálnik -a m (ȃ) knjiž., redko skalnjak: v skalniku ima izbrane planinske cvetlice ♪
- skalnják tudi skálnjak -a m (á; ȃ) smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak ♪
- skálovec -vca m (á) bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria ♪
- skalovít -a -o prid. (ȋ) skalnat: skalovit svet / skaloviti vrhovi ♪
- skalóvje -a s (ọ̑) več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja ♪
- skálp -a m (ȃ) koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp ♪
- skalpél -a m (ẹ̑) nož za operacije: vrez s skalpelom ∙ ekspr. umrl je pod skalpelom med operacijo ♪
- skalpírati -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti s človeške glave kožo z lasmi: Indijanci so jih skalpirali ∙ ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral izraža grožnjo skalpíran -a -o: ležali so tam mrtvi in skalpirani ♪
- skamnéti -ím in skamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov je skamnela 2. ekspr. postati negiben, tog: skamneti od groze, začudenja; za trenutek je skamnela skamnèl in skamnél in skamenèl in skamenél -éla -o: skamnel obraz; ženske so stale kot skamnele ♪
- skándij -a m (á) kem. lahka kovina svetlo sive barve, element Sc ♪
- skandinavístika -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike ♪
- skandinávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Skandinavce ali Skandinavijo: skandinavski jeziki / skandinavske dežele / skandinavska križanka križanka, pri kateri so opisi, izraženi v besedah ali slikah, že vključeni v lik križanke ♦ zool. skandinavski postrušnik ♪
- skandíranje -a s (ȋ) glagolnik od skandirati: skandiranje pesmi, verzov; vaja v skandiranju / s trga se sliši navdušeno ploskanje in skandiranje množice ♪
- skandírati -am nedov. (ȋ) 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo ♪
- skánsen -a m (ȃ) knjiž. muzej na prostem: posebna zanimivost mesta je skansen / skansen kmečkih poslopij ♪
- skápati -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe // ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale ● redko naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim skápati se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; prim. izkapati ♪
- skapati kopati gl. izkapati ♪
- skápljati -am nedov. (ā) odstranjevati spolne žleze: skapljati bike, peteline ♪
- skapljáti -ám dov. (á ȃ) s kapljanjem odteči s česa: voda je skapljala z drevja skapljáti se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: šele proti večeru so se skapljali iz hiše ♪
- skarabéj -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem ♪
- skarikírati -am dov. (ȋ) ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: skarikirati znano osebnost ♪
- skášljati -am dov. (ȃ) zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil skášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; prim. izkašljati ♪
- skát 1 -a m (ȃ) nemška igra s kartami za tri osebe: igrati skat ♪
- skát 2 -a m (ȃ) nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat ♪
- skatolóški -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi ♪
1 6 31 56 81 106 131 156 181 206