Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ska (501-525)
- prislúškati -am nedov. (ȗ) redko prisluškovati: nihče ni mogel slutiti, da je prisluškal / gledal je in prisluškal, a vse je bilo tiho ♪
- prisluškávati -am nedov. (ȃ) redko prisluškovati: prisluškaval je, a ni nič razumel; prisluškavati pred vrati / prisluškavati šumenju gozda ♪
- pritiskáč -a m (á) gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti pritiskač; bluza se zapenja s pritiskači ♪
- pritiskálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se pritiska: pritiskalni valj ♪
- pritiskálo -a s (á) teh. priprava ali del priprave za pritiskanje: naravnati pritiskalo ♪
- pritískanec -nca m (í) redko pritiskač: prišiti pritiskanec ♪
- pritískanje -a s (í) glagolnik od pritiskati: s pritiskanjem spravljati kaj iz česa; izmenično pritiskanje z nogo in z roko / pritiskanje koles na tračnice ♪
- pritískati -am nedov. (í) 1. delati, da na kaj deluje sila: pritiskati na gumb, kljuko, ročico; z roko ji je pritiskal na sence; pritiskati na žilo / vzvod pritiska na sprožilec; pri pisanju s peresom preveč pritiskaš // zaradi svoje teže delovati na kaj s silo: telesa pritiskajo na podlago; tekočina pritiska na stene posode / sila, s katero pritiskata kolesi navzdol 2. delati, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritiskal na dokumente; pritiskati dlani na senca; pritiskati si mokro brisačo na čelo / z vso močjo ga je pritiskal ob tla // objemajoč delati, da je kaj tesno ob čem:
pritiskala je otroka na prsi / pritiskal jo je k sebi 3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: ljudje so pritiskali na trg; panično so pritiskali k vratom / Slovani so pritiskali proti zahodu so se pomikali, selili // približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: sovražne kolone so pritiskale proti njihovim položajem; zasledovalci so pritiskali za njim / od vseh strani, z vso močjo so pritiskali na sovražnika ga napadali // pojavljati se kje v veliki količini: kri ji je začela pritiskati v glavo / voda je vse bolj pritiskala naraščala; pren. skrbi so pritiskale vsak dan bolj 4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izražati zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: pritiskali so nanje, da bi se jim pridružili; moralno pritiskati na koga; na volitvah so politično pritiskali na volivce / pog.: pritiskal je za novo obleko prizadeval si jo je dobiti; pritiskali so ga za plačilo zahtevali so plačilo 5. ekspr. pojavljati se, nastopati: v tem letnem času zjutraj pritiska megla // z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritiska / draginja že dolgo pritiska; kriza, revščina je pritiskala vedno huje 6. ekspr. neprijetno delovati, učinkovati: njegova prisotnost je pritiskala name / skrbi so ga pritiskale vsak dan bolj ● ekspr. leta ga že pritiskajo postaral se je; star je; ekspr. še bolj so nategovali
meh in pritiskali na bas kot prej igrali; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom; ekspr. tako vreme ga pritiska ob tla ga dela nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. zelo je pritiskal za njo si prizadeval pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost, se poročiti z njo; pritiskali so jih z davki stiskali pritiskajóč -a -e: jokala je, pritiskajoč otroka na prsi; zadrževati pritiskajočega sovražnika; pritiskajoča sila tekoče vode ♪
- pritiskávec tudi pritískavec -vca m (ȃ; í) redko risalni žebljiček: list je pritrdil na desko s pritiskavci ♪
- pritréskati -am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. treskajoč pojaviti se: nevihta je pritreskala 2. ropotajoč pripeljati: po poti je pritreskal voz ♪
- pritrôskati -am dov. (ȏ) nižje pog. prinesti: vse sem ti pritroskala, kar si naročila ♪
- privrískati -am dov., tudi privriskájte; tudi privriskála (í) vriskajoč priti: z lahkim korakom je privriskal domov ♪
- prôskati -am nedov. (ȏ) otr. prositi: otrok je proskal za igrače ♪
- prskáč -a m (á) lov. kozel, srnjak, ki se goni: prskač preganja starejše kozle ♪
- pŕskanje -a s (r̄) glagolnik od prskati: slišati prskanje konj / prskanje koz ♪
- pŕskati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s silo iztiskati zrak skozi usta, nos, da nastajajo kratki, ostri glasovi: opice so začele pihati, prskati, renčati / prskati od smeha, veselja // preh. ob takem iztiskanju zraka metati, razprševati: prskati slino 2. ekspr. zaradi sile, pritiska se z ostrimi glasovi razprševati: curek vode prska iz odprtine / ob drvečih saneh je sneg prskal visoko v zrak / krogle so prskale po pesku 3. preh. z iztiskanjem razprševati: prskati barvo na platno 4. preh., ekspr. krčevito se smejoč govoriti, pripovedovati: prskati sosedu nekaj v uho; med smehom je prskal, kako je bilo pŕskati se navadno v zvezi s koza, srna kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: koze so se že začele prskati prskajóč -a -e: prskajoč smeh; prskajoče iveri ♪
- púška -e ž (ȗ) ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško // igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami ● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali
pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; žarg., lov. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju ◊ elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška ♪
- puškár tudi púškar -ja m (á; ȗ) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci ♪
- puškáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. posamezno, poredko streljati s puško: v gozdu so puškarili lovci / srečali so se s sovražno patruljo in nekaj časa puškarili; puškariti se s sovražnikom ♪
- puškárjenje -a s (á) glagolnik od puškariti: puškarjenje se je končalo / prišlo je do puškarjenja med policijo in demonstranti / poslušati puškarjenje ♪
- puškárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni ♪
- puškárnica -e ž (ȃ) 1. star. puškarna: puškarnica in orožarnica 2. knjiž., redko strelna lina: streljati skozi puškarnico ♪
- puškárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na puškarje ali puškarstvo: puškarska šola / puškarska obrt ♪
- puškárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: razvoj puškarstva ♪
- ráska -e ž (ā) redko praska: raska na kolenu ga ni bolela / na vratih omare je bilo videti nekaj rask ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601