Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (456-480)


  1.      poskákati  in poskakáti -skáčem, stil. poskákati -skákam dov., poskáčite tudi poskákaj, tudi poskakájte (á á á; á) drug za drugim skočiti: otroci so poskakali iz avtobusa; jezdeci poskačejo s konj; izletniki so poskakali čez jarek; žabe poskačejo v vodo // ekspr. krajši čas skakati: če je lepo, otroci radi poskačejo na dvorišču / na ples niso hodili, kar doma so malo poskakali zaplesali ♪
  2.      poskakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava ♪
  3.      poskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja ● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče ♪
  4.      potepúška  -e ž (ȗ) ženska oblika od potepuh: beračice in potepuške / naše potepuške še zdaj ni domov ♪
  5.      potiskáč  -a m (á) 1. kdor potiska, rine: potiskači vozičkov 2. navt. vodno vozilo za potiskanje ladij, plovil: po reki so pripluli konvoji s potiskači / hidravlični potiskač naprava za splavljanje ladij ♪
  6.      potískanje  -a s (í) glagolnik od potiskati: lokomotiva za potiskanje snega s proge / potiskanje in vlečenje v klanec ♪
  7.      potískati 1 -am nedov. (í) 1. s prislovnim določilom s sunki spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: potiskati ročico na levo in desno; potiskati šivanko skozi blago; potiskati naprej, navzgor; pogosto si je potiskal klobuk nazaj / srčna mišica potiska kri v žile; črpalka potiska vodo po ceveh b) z določenega mesta, položaja: potiskati koga s klopi c) kam sploh: potiskati slamo v slamoreznico; začela ga je obzirno potiskati v vežo 2. s sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: ena lokomotiva vleče, druga potiska; potiskati voziček / potiskati pred seboj 3. delati, povzročati, da kaj spremeni položaj: potiskati jezikovno mejo proti jugu; sonce potiska meglo v dolino / sovražnika potiskajo čez reko 4. nav. ekspr., v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potiskali so ga v to, sam tega ne bi storil / s tem so domačine potiskali v revščino; to jih je potiskalo v mezdno razmerje ● publ. potiskati koga v kot, v ozadje dajati, pripisovati komu majhno pomembnost, vrednost; ekspr. stvar so trdovratno potiskali nazaj ovirali, zavirali; ekspr. grenko sedanjost so potiskali stran niso hoteli misliti nanjo potiskáje: odpiral je vrata, potiskaje jih s komolcem potiskajóč -a -e: hodil je počasi, potiskajoč pred seboj voziček potískan -a -o: knjiž. biti potiskan v revščino in izrinjen iz družbe ♪
  8.      potískati 2 -am dov. (í) s tiskanjem izpolniti: potiskati list papirja; gosto, na drobno potiskati / škatle nato še potiskajo in polakirajo // s tiskanjem porabiti: potiskati vse pole ◊ tekst. nanesti barvni vzorec na tkanino potískan -a -o: potiskan papir; enobarvna ali potiskana tkanina ♪
  9.      povíškati  -am dov. (ȋ) nar. popestovati: vsaj včasih naj ga [otroka] poviškajo (C. Kosmač) ♪
  10.      povóskati  -am dov. (ọ̑) redko povoščiti: povoskati nit, papir ♪
  11.      povriskávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih vriskati: pel je in povriskaval zraven; pren., ekspr. v gostilni povriskava harmonika ♪
  12.      práska  -e ž (ā) 1. manjša povrhnja poškodba kože v obliki črte: iz praske se je pocedila kri; v pretepu je dobil le nekaj prask; praska na čelu; praske in rane; pren., ekspr. moralna praska // temu podobna poškodba sploh: praske na pohištvu 2. ekspr. spopad, zlasti vojaški: časopisi poročajo o krajevnih praskah; pogoste praske na meji; praska s sovražnikom; bitke in praske / praske med šolarji / besedne praske; praske med strankami ● pog., ekspr. pri trčenju jo je odnesel brez praske ni bil ranjen, poškodovan; nar. vzhodno psi in pure so obiskovalca sprejeli z veliko prasko hrupom, truščem ♪
  13.      praskáč  -a m (á) slabš. pisarniški delavec, pisar: sprejel me ni predstojnik, ampak neki praskač // pisatelj, pisec: kar napiše ta praskač, vse objavijo ◊ zool. majhna akvarijska riba, ki se hrani z algami, Gyrinocheilus aymonieri ♪
  14.      praskálce  -a s (ā) manjšalnica od praskalo: praskalca in rezila ♪
  15.      praskálo  -a s (á) priprava za praskanje: odstranjevati rjo s peskom in praskalom ◊ arheol. podolgovato, ploščato, na eni strani polkrožno obdelano kamnito orodje ♪
  16.      práskanje  -a s (á) glagolnik od praskati: praskanje po glavi / slišalo se je praskanje gramofonske igle ♪
  17.      práskanka  -e ž (á) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje s praskanjem različno obarvanih ali različno sestavljenih plasti površine: zanimati se za praskanko in lepljenko // slika v tej tehniki: razstavljati praskanke ♪
  18.      práskati  -am nedov., tudi praskála (á) 1. potegovati po čem a) z nohti, kremplji: praskati boleče mesto; pes praska po vratih; ušive opice so se praskale; praskati se po glavi, tilniku b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: praskati z lopato po tlaku; otroci so praskali z žeblji po zidovih 2. rad napadati s kremplji: pazi, ta mačka praska / kadar je pobesnela, je praskala in grizla; petelina sta se praskala in kljuvala 3. s praskanjem odstranjevati: praskati madež; praskati rjo s pokrova; praskati si umazanijo s prsta 4. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je praskalo in škrtalo / krogle so praskale // praskajoč se premikati: stara igla praska po plošči; pero je praskalo po papirju 5. povzročati neprijeten, pekoč občutek: drobir me praska po hrbtu; prah ga je praskal v grlu; brezoseb. prehlajen sem in v grlu me praska / pijača ga je prijetno praskala po grlu 6. pog., ekspr. iti, hoditi: kam jo pa praskaš; praskal sem po trdi, kamniti cesti ● ekspr. konj prha in praska v klanec kopajoč, drsajoč s kopiti gre, stopa; slabš. o tem je nekaj praskal po časopisih pisal; slabš. praskati po strunah igrati na glasbilo s strunami; star. ne praskam se rad s sosedi nisem rad z njimi v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. premalo nas je, da bi se praskali z njimi bojevali; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo práskati se z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izražati to, kar določa sobesedilo: praskal se je po glavi, ne vedoč, kaj bi rekel; v zadregi se je praskal za ušesom praskáje: premišljeval je, praskaje se za ušesi praskajóč -a -e: v zadregi praskajoč se po nosu, je gledal v tla; praskajoč zvok ♪
  19.      práškast  -a -o prid. (ȃ) podoben prašku, prahu: praškaste snovi ♪
  20.      prebliskávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat preblisniti: strele so prebliskavale hribe / ekspr. bakle prebliskavajo temo 2. odbijati iskrečo se svetlobo; pobliskavati: sablje prebliskavajo v temi / iz njenih oči prebliskava hudomušnost 3. ekspr. večkrat, v presledkih za kratek čas se pojaviti: prebliskavale so ga duhovite domislice / večkrat so ga prebliskavale čudne misli obhajale ♪
  21.      prebŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. razkopati s kremplji, s prsti: kokoši so prebrskale gredo na vrtu / s palico je prebrskal listje, da bi našel prstan 2. prizadevno preiskati, pregledati: prebrskati predale, žepe; prebrskati slovar; ekspr. prebrskal je ves arhiv, pa ni nič našel ♪
  22.      prebrskávati  -am nedov. (ȃ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši prebrskavajo gnoj; otroci so prebrskavali kup peska 2. prizadevno preiskovati, pregledovati: dolgo so mu prebrskavali kovček; prebrskavati sobo ♪
  23.      prèdskakálec  -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) šport. skakalec, ki pred tekmovanjem preizkusi skakalnico: nastopil je kot predskakalec ♪
  24.      preiskáti  -íščem dov., preíščite in preiščíte (á í) 1. narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskali so vso okolico, pa otroka niso našli; zaman je vse preiskala, dokumentov ni bilo nikjer / preiskal je ves prostor, da bi našel izhod / skrbno preiskati izdelke, minirano področje / na meji so preiskali potnike; zaradi kraje je otrokom preiskala torbice // narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskati bolnika; preiskati pljuča, srce / preiskati kri 2. zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem, zlasti glede na nezakonitost, krivdo: zaradi nepravilnosti preiskati poslovanje podjetja; preiskati pritožbe; preiskati umor 3. redko raziskati, proučiti: preiskati izkopanine; preiskati razmere v kakem obdobju ● ekspr. preiskati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga preiskán -a -o: preiskani prostori; to ozemlje še ni preiskano ♪
  25.      preiskáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od preiskati: a) preiskava miniranega zemljišča; mikroskopska preiskava snovi / preiskava potnikov in prtljage na meji / uporabiti za preiskavo moderne pripomočke b) preiskava pacienta; preiskava sluha, srca; preiskava urina / bakteriološka, citološka preiskava 2. jur. dejanje v sodnem ali upravnem postopku, narejeno za odkritje predmetov, sledov, oseb, pomembnih zanj: zahtevati preiskavo; listine, najdene pri preiskavi / delati preiskavo v navzočnosti prič preiskovati / hišna preiskava preiskava stanovanja in drugih prostorov; osebna preiskava preiskava oblačila, telesnih odprtin osebe 3. jur. prva faza kazenskega postopka, v kateri se zberejo podatki in dokazno gradivo za morebitno vložitev obtožnice: začeti preiskavo proti komu; rezultati preiskave / preiskavo vodi zelo izkušen preiskovalec ◊ jur. psihološka preiskava preiskava v kazenskem postopku, ki jo odredi sodišče in opravi psiholog za dopolnitev podatkov o obdolženčevi osebnosti; teh. metalografska preiskava materiala; rentgenska preiskava ulitka ♪

   331 356 381 406 431 456 481 506 531 556  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA