Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (406-430)



  1.      piskálo  -a s (á) ekspr. pihalo: igrati na piskalo ● slabš. v zboru ni nobenega dobrega pevca, so sama piskala pevci s slabimi, piskajočimi glasovi
  2.      skanje  -a s (í) glagolnik od piskati: piskanje in žvižganje / piskanje flavt in klarinetov; predirno piskanje vlaka; piskanje v sprejemniku je prenehalo
  3.      piskáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na piskače: lesen piskaški stolp / piskaški mojster
  4.      skati  -am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah ● žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati
  5.      piskàv  -áva -o tudiskav -a -o prid. ( á; í) ki zaradi višine, ostrosti zveni neprijetno: piskav zvok trobente; njegov glas je tanek in piskav piskávo tudiskavo prisl.: piskavo peti
  6.      ška  -e ž () nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piškanar. klicati piške kokoši // ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata
  7.      škav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
  8.      škavec  -vca m (í) 1. slabš. slaboten, bolehen, šibek človek: tak piškavec ne bo zdržal dolgega pohoda ∙ slabš. zakaj ste povabili tega piškavca malovrednega, ničvrednega človeka 2. redko črviv sadež: pod drevesom so ležali samo še piškavci
  9.      škavka  -e ž (í) nar. zahodno črviv sadež: otroci so po sadovnjaku pobirali piškavke
  10.      škavost  -i ž (í) lastnost, značilnost piškavega: piškavost sadja / ekspr. ne razburjajte se zaradi takih piškavosti nevažnih, nepomembnih stvari / ekspr. piškavost zob zobna gniloba
  11.      plavoláska  -e ž () ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska
  12.      pléskanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pleskati, slikati: pleskanje pohištva / pleskanje sobe
  13.      pléskar  in pleskár -ja m (ẹ̑; á) kdor se poklicno ukvarja s prekrivanjem z oljnato barvo, lakom: učiti se za pleskarja; pleskarji in soboslikarji / pog. prejšnji teden smo imeli pleskarje, zato je vse narobe // poljud. soboslikar: pleskar je dal stenam pretemno barvo
  14.      pleskaríja  -e ž () nav. ekspr. tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: izžigati pleskarijo ∙ poljud. svetla pleskarija sten slikarija, belež
  15.      pleskárski  in pléskarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na pleskarje ali pleskarstvo: pleskarski pomočnik / pleskarska obrt ♦ obrt. pleskarski kit kit iz krede in veziva
  16.      pleskárstvo  in pléskarstvo -a s (; ẹ̑) pleskarska obrt: ukvarjati se s pleskarstvom // podjetje za to obrt
  17.      pléskati  -am nedov. (ẹ̑) prekrivati z oljnato barvo, lakom: pleskati stene kopalnice; pleskati vrata // poljud. slikati, beliti: pleskati predsobo s svetlimi barvami // ekspr. risati, pisati, navadno s čopičem: pleskati gesla na zidove pléskan -a -o: belo pleskano pohištvo
  18.      pleskáti  -ám in pléskati -am nedov.; ẹ̄ ẹ̑) knjiž. tleskajoče udarjati: dež je pleskal ob okna / pleskati z rokami
  19.      pléskavica  -e ž (ẹ̑) gastr. na žaru pečen, zelo začinjen sesekljani zrezek: pleskavica s kajmakom
  20.      plískavica  -e ž () zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem; delfin: pliskavice so se poganjale iz vode; kiti in pliskavice
  21.      plískavka  -e ž () zool. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastin gobcem; delfin: pliskavke sledijo ladjam
  22.      pljúska  -e ž () star. klofuta: dati, dobiti pljusko; pljuske in brce / to je pljuska v obraz javni morali
  23.      pljúskanje  -a s () glagolnik od pljuskati: pljuskanje vode / zaslišalo se je pljuskanje vesel
  24.      pljúskati  -am nedov. () 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz ● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
  25.      pljúskavica  -e ž (ū) zastar. ploha, naliv: pomladanske pljuskavice

   281 306 331 356 381 406 431 456 481 506  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA