Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (3.326-3.350)


  1.      golák  -a m (á) knjiž., redko gol, neporasel hrib; golec: skalnati golaki ♪
  2.      gôlec  -lca [u̯c in lc] m (ō) 1. gol, neporasel hrib: hiša je stala na majhnem golcu; skalnati golci 2. ekspr. gol, neoblečen človek: v ambulanti je stalo več golcev 3. redko mlad, gol ptič, ki še ne more letati; golič: gnezdo je bilo polno golcev ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino ♪
  3.      golénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice ♪
  4.      gólgotski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Golgoto ali golgoto: golgotski dogodek / golgotska pot ♪
  5.      goljáva  -e ž (ȃ) neporasel ali deloma porasel svet: povzpeli smo se na goljavo; pusta, gorska goljava; skalnate goljave // zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: samo štori so štrleli iz goljave ♪
  6.      goljufíca  -e ž (í) ženska, ki goljufa: imeli so jo za goljufico ♪
  7.      goljufívka  -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) goljufa: niso se marale družiti z njo, ker je bila goljufivka ♪
  8.      golób  -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice ● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ◊ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis ♪
  9.      golóbček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo ♪
  10.      golobíca  -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu ♪
  11.      golobíčica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: drobna golobičica // ekspr. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to golobičico / kot nagovor golobičica moja, dobro spi! ♪
  12.      golobíčka  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička // ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja ♪
  13.      golorók  in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ȍ ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili ♪
  14.      golôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska ♪
  15.      golovrát  in golovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši ♪
  16.      gólšast  -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšasta ženska ♪
  17.      gólšavka  -e [u̯š] ž (ọ́) ekspr. ženska, ki ima golšo ♪
  18.      goltánec  -nca [u̯t] m (á) ekspr. sprednji, srednji del vratu; grlo: stiskal ga je za goltanec; zgrabiti koga za goltanec / kost se mu je zataknila v goltancu // slabš., redko usta: zamašiti komu goltanec ● ekspr. nastaviti komu nož na goltanec prisiliti koga k čemu ♪
  19.      gomezíca  -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo ♪
  20.      gomíla  -e ž (ȋ) 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila ◊ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov ♪
  21.      gomíliti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. kopičiti, množiti: vse življenje je gomilil kapital; dokazno gradivo se mu gomili v predalu / gomiliti les / otroci so se gomilili v svojem kotu stiskali, gnetli ♪
  22.      gomoljíka  -e ž (í) bot. užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem, Tuber: pri iskanju gomoljik si pomagajo z dresiranimi psi ♪
  23.      góndolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gondolo: barka gondolskega tipa / gondolska žičnica ♪
  24.      góng  -a m (ọ̑) viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa // muz. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov ♪
  25.      goniometríjski  -a -o prid. (ȋ) mat. goniometričen: goniometrijska enačba ♪

   3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA