Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (3.101-3.125)


  1.      frigíden  -dna -o prid. (ȋ) med. ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja: frigidna ženska ♪
  2.      frigídnost  -i ž (ȋ) med. lastnost, značilnost frigidnega človeka: ženska frigidnost ♪
  3.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
  4.      frikcíjski  -a -o prid. (ȋ) teh. toren: frikcijska izguba ♦ strojn. frikcijska stiskalnica stiskalnica z vretenom, na katero se navor prenaša s trenjem ♪
  5.      frivólnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti ♪
  6.      frizêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja s friziranjem: frizerka ji je naredila frizuro / ekspr. cela frizerka je ♪
  7.      frizêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na frizerje ali frizerstvo: frizerski salon; frizerska stroka / frizerska pomočnica, vajenka ♪
  8.      frizêrstvo  -a s (ȇ) frizerska obrt: ukvarjati se s frizerstvom / žensko frizerstvo frizerstvo za ženske / opustil je frizerstvo opravljanje frizerskega poklica ♪
  9.      frizúra  -e ž (ȗ) določena ureditev, razporeditev las, pričeska: ima preprosto frizuro; spremeniti si frizuro / gladka, košata frizura / bubi frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi ♪
  10.      frníkolanje  tudi frníkulanje -a s (ȋ) otroška igra, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico: bil je najspretnejši v frnikolanju / otroci si preganjajo čas s frnikolanjem ♪
  11.      frônki  -ov m mn. (ō) zastar. davek: plačati fronke; gosposka nalaga fronke na sol ♪
  12.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  13.      fróntovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na frontovce ali Osvobodilno fronto: frontovske organizacije; frontovska politika; poživiti frontovsko delo / frontovske brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta ♪
  14.      frotír  -ja m (ȋ) zankasta bombažna tkanina: tiskani frotir; brisače, kopalni plašči iz frotirja ♪
  15.      frúga  -e ž (ú) nar. (poljski) pridelki: fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje (I. Tavčar) ♪
  16.      frúla  -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih leseno ljudsko glasbilo, podobno flavti: igrati na frulo; pastirska frula; godec s frulo ♪
  17.      frustracíjski  in frustrácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na frustracijo: frustracijsko stanje ♦ psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja ♪
  18.      ftiziológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od ftiziolog ♪
  19.      ftiziolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od ftiziologija: ftiziološka klinika ♪
  20.      fúčkati  -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno žvižgati, piskati: deček, vlak fučka fúčkati se nižje pog., s smiselnim osebkom v dajalniku (ne) biti mar, (ne) brigati: turisti se nam fučkajo; to se mi fučka! ♪
  21.      fúga 1 -e ž (ú) muz. vokalna ali instrumentalna polifonska skladba, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema: zaigral jim je Wagnerjevo fugo ♪
  22.      fulár  -ja tudi foulárd -a [fular -ja] m (ȃ) tekst. mehka tkanina iz naravne svile, potiskana z barvastimi vzorci: fular za kravate; obleka iz sinjega črtastega fularja ♪
  23.      fundácija  -e ž (á) knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove: fundacija za akademijo // redko ustanova: podpirati razne fundacije 2. utemeljitev, podkrepitev: nezadostna razumska fundacija ♪
  24.      fungírati  -am nedov. (ȋ) publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati: fungiral je kot zastopnik društva / umetnostni zgodovinar fungira kot tolmač estetskih zakonov / ljubezenska strast fungira kot osrednje gibalo zgodbe ♪
  25.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪

   2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA