Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ska (3.026-3.050)
- flínta -e ž (ȋ) pog., nav. slabš. puška: kaj se boš postavljal s tisto flinto ♪
- flóbert -a m (ọ̑) puška za streljanje na kratke razdalje: streljati s flobertom ♪
- flógistonski -a -o (ọ̑) pridevnik od flogiston: flogistonska teorija ♪
- flokulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na flokulacijo: flokulacijsko sredstvo / flokulacijska metoda ♪
- flóra -e ž (ọ̑) rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo: proučevati floro in favno naših pokrajin; alpska, mediteranska flora; bogata planinska flora; zaščita redke flore ♦ biol. črevesna flora črevesne bakterije; bot. reliktna flora flora, ki je preostala iz prejšnjih geoloških dob ♪
- florentínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Firence: florentinska govorica; florentinske umetnine / florentinski dukat; florentinski slamnik širokokrajen ženski slamnik ♪
- flóta 1 -e ž (ọ̑) 1. vse ladje kake države, ladjevje: ameriška flota / zračna flota letala, letalstvo 2. ladje ali letala s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: bojna flota; premagati sovražno floto / rečna, ribiška flota ♪
- flotílja -e ž (ȋ) 1. skupina manjših bojnih ladij: poveljevati flotilji; rečna vojna flotilja / štab ameriške zračne flotilje 2. skupina manjših ladij sploh: ribiška flotilja / ekspr. cela flotilja čolnov ♪
- fluorográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fluorografijo: fluorografski aparat; fluorografsko slikanje / fluorografski pregledi; fluorografska akcija fluorográfsko prisl.: fluorografsko pregledati ♪
- fójba -e ž (ọ̑) nar. zahodno kraška jama: obsojence so vrgli v fojbo ♪
- fólder -ja m (ọ̄) tur. na različne načine preganjen ali zložen prospekt: izdali so turističnopropagandni folder o Gorenjski / prospekt je tiskan v obliki osemstranskega folderja ♪
- foliánt -a m (ā) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta 2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti ♪
- foliírati -am dov. in nedov. (ȋ) adm. oštevilčiti strani v knjigi tako, da imata leva in desna stran isto številko: foliirati zvezek; natančno foliirati foliíran -a -o: foliirana blagajniška knjiga ♪
- fólij -a m (ọ́) biblio. list, zlasti v starinski rokopisni ali tiskani knjigi ♪
- fólija -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku ♪
- fólijski -a -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na folio: folijski format / folijska izdaja Shakespearovih del 2. nanašajoč se na folijo: folijska embalaža ♪
- folklóra -e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2. redko folkloristika ♪
- folklóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na folkloro: folklorni elementi v umetniškem delu; folklorni motiv; zbranega je veliko folklornega gradiva / folklorni plesi; folklorna umetnost ljudska / folklorna prireditev / nastop folklorne skupine skupine, ki goji folkloro, zlasti plesno in glasbeno folklórno prisl.: folklorno nadahnjeno baletno delo ♪
- fonémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fonem: fonemski sestav / fonemska varianta ♪
- fonétika -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja ♪
- fóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. glasoven, zvočen: televizijska in fonična oddaja satelita; fonična stran besede ♪
- foraminífera in foraminifêra -e ž (ȋ; ȇ) nav. mn., zool. morska pražival, navadno z apnenčasto hišico; luknjičarka ♪
- forínt -a m (ȋ) 1. madžarska denarna enota: sto forintov // kovanec v vrednosti te enote: dal mu je svetel forint 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh ♪
- fórma -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma;
glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali
besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
- formácija -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija ◊ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu
razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi ♪
2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126