Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (2.476-2.500)


  1.      dosegljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da doseči: škatla je na dosegljivi polici / težko dosegljivi cilji; dosegljiva natančnost / literatura za razpravo je bila lahko dosegljiva; prvo mesto zanj ni več dosegljivo / cene tega blaga so malokomu dosegljive so zelo visoke ♪
  2.      doskočíšče  -a s (í) šport. kraj, mesto doskoka: skakalec je padel in se valil po doskočišču; naklon doskočišča / mivka za doskočišče pri skoku v višino ♪
  3.      doskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) končati skok: padalec je doskočil in si odpel padalo // šport. narediti doskok: skakalec je lepo doskočil / doskočil je pri sto metrih ♪
  4.      doskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) šport. zaključni del skoka: pri doskoku je padel; naši skakalci so se odlikovali z zanesljivimi doskoki ♪
  5.      doslúženka  -e ž (ú) redko ženska, ki je doslužila ♪
  6.      dospélost  -i ž (ẹ́) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost ♪
  7.      dostavljávka  -e ž (ȃ) ženska, ki komu kaj dostavlja ♪
  8.      dostópnost  tudi dostôpnost -i ž (ọ́; ó) značilnost dostopnega: koča je zaradi lahke dostopnosti zelo obiskana / dostopnost listin, zapisov / težka dostopnost dramskega dela; dostopnost pouka / priljubljen je bil zaradi svoje dostopnosti ♪
  9.      dôšlica  -e ž (ō) knjiž., redko ženska, ki je prišla: došlica je vljudno pozdravila ♪
  10.      dotacíjski  in dotácijski -a -o (ȋ; á) pridevnik od dotacija: dotacijska vsota; dotacijska sredstva ♪
  11.      dotakníti se  in dotákniti se -em se dov. (ȋ á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; nalahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila // ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil ∙ ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade 2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev 3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti ♪
  12.      dotêči  -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl ♪
  13.      dotiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke ♪
  14.      double scull  double sculla [dúbl skúl in dábl skál] m (ū-ȗ; ȃ-ȃ) šport. tekmovalni čoln za dva veslača s po dvema vesloma: voziti z double scullom / dobila sta zlato kolajno v double scullu ♪
  15.      doumljívost  -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
  16.      dovoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ. skakalnica dovoljuje skoke do sto metrov dovoljeváti si večkrat upati si, drzniti si storiti kaj: dovoljuje si obiskovati ga tudi pozno zvečer; vse si dovoljuje / kot vljudnostna fraza dovoljujem si kratko vprašanje ♪
  17.      dóza 1 -e ž (ọ̑) 1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa: vzeti cigareto iz doze; cigaretna doza; lesena, rezljana, zlata doza; doze za puder // neprodušno zaprta pločevinasta posoda, zlasti za konzervirana živila: konzervna doza; doza z grahom, fižolom ♦ fot. razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov 2. elektr. kovinski ali plastični okrov, v katerem so narejeni spoji, odcepi, priključki: vgraditi doze / odcepna, priključna doza; gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti; vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo ♪
  18.      dóževski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dož: doževska čast ♪
  19.      doživljájski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na doživljanje ali doživljaje: vse, kar je v obsegu pesnikovega doživljajskega kroga, zveni kot pristna izpoved; knjiga je pisana neposredno iz doživljajskega sveta otroka; doživljajska globina; pesnik ima izjemno doživljajsko zmožnost / učenci so pisali doživljajski spis ♪
  20.      dožívljati  -am nedov. (í) 1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa: to pripoveduje ženska, ki je sama doživljala grozote okupacije; marsikaj težkega je doživljal v tistih časih / doživljala je razočaranje za razočaranjem // s čustvi dojemati: joka se ob usodah ljudi, tako jih doživlja; umetnik močno doživlja / ta pesnik doživlja družbeno problematiko bolj z razumom kot s srcem 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo (večkrat) deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: njegova dela so doživljala dobro kritiko; doživljali smo poraz za porazom; doživljati uspehe in neuspehe / njegove pesmi doživljajo preobrazbo; doživljati spremembe spreminjati se doživljajóč -a -e: stal je tam, doživljajoč mogočnost prirode; emocionalno široko doživljajoč glasbenik dožívljan -a -o: doživljano življenje ♪
  21.      doživljênjski  -a -o prid. (ē) neustalj. dosmrten: doživljenjska kazen / izvolili so ga za doživljenjskega predsednika ♪
  22.      drága 1 -e ž (á) 1. manjša dolina, navadno stranska: strma draga deli hrib na dva dela; cesta pelje skozi globoko drago // odtočni jarek: kopati drago / hodili so po vodnih dragah 2. manjši ozek zaliv: zasidrali so se v prijetni dragi ♪
  23.      drágica 1 -e ž (ȃ) ekspr. draga, ljubljena ženska: naša dragica je zbolela / kot nagovor pojdi z menoj, dragica / iron. motiš se, dragica ♪
  24.      dragínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na draginjo: draginjski časi / draginjska doklada v stari Jugoslaviji doklada, ki se dodaja zaradi draginje ♪
  25.      dragocén  -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub // ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč ♪

   2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA