Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (206-230)



  1.      dreskáč  -a m (á) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar: na travnik se je spustila jata dreskačev
  2.      dríska  -e ž () 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
  3.      driskáč  -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi
  4.      drískati  -am nedov. ( ) redko imeti drisko: otrok driska in bruha
  5.      drískav  -a -o prid. () nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato
  6.      drískavost  -i ž () pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost
  7.      drléskati  -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo
  8.      ska  -e ž () lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad: v snegu so se poznale globoke drske zadetega gamsa
  9.      ška  -e ž () nar. vzhodno dihanje: lica so mu prebledela in duška je postala hitrejša // zrak, sapa: govoril je slabotno, ko da bi mu zmanjkovalo duške
  10.      škati  -am nedov. () redko oddihovati se, oddihavati se: sredi stopnic je postal in duškal // počivati: ljudje navadno duškajo pri tem studencu; duškali so v gostilni pod klancem / ekspr. snežni metež je za hipec duškal prenehal
  11.      džíngiskánski  -a -o prid. (-) ekspr. zelo krut, brezobziren: džingiskansko nasilje
  12.      ekskavátor  -ja m () teh. stroj za kopanje in premeščanje zemeljskega materiala: zajemalka ekskavatorja
  13.      eskádra  -e ž () voj. pomorska ali letalska enota, namenjena za večje operacije: v bitki je bila potopljena vsa sovražnikova eskadra; letalska, pomorska eskadra; poveljnik eskadre
  14.      eskadrílja  in eskadríla -e ž () 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev
  15.      eskadrón  -a m (ọ̑) voj. osnovna enota v konjenici: služil je v eskadronu konjeniške garde; eskadron huzarjev; konjeniški polk je imel šest eskadronov
  16.      eskalácija  -e ž (á) publ. načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju, stopnjevanje vojne: mnogi opozarjajo, da lahko eskalacija pripelje do totalne vojne; teorija eskalacije
  17.      eskalátor  -ja m () teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol
  18.      eskamotêr  -ja m () knjiž. kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc: žonglerji in eskamoterji; nastop eskamoterja je gledalce zelo zabaval
  19.      eskapáda  -e ž () šport. napačen skok jahalnega konja v stran: ta konj pogosto dela eskapade; konja so diskvalificirali zaradi eskapad; pren., knjiž. znano je, da je delal strahotne eskapade; ljudje so jo obsojali zaradi njene eskapade
  20.      ška  -e ž () nar. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo; butara: Med prvo vojno jo [skrinjo] je dal oče napraviti, da smo skrivali v njej koruzo in drugo, med faške smo jo založili (K. Grabeljšek)
  21.      fiskálen  -lna -o prid. () fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države; fiskalna politika; fiskalne ugodnosti / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto
  22.      fiskalíst  -a m () knjiž., nav. slabš. kdor pretirano zagovarja fiskalne dajatve: bil je izrazit fiskalist
  23.      fiškál  -a m () zlasti v hrvatskem okolju odvetnik
  24.      fiškáliš  -a m () nar. prekmursko odvetnik
  25.      fláška  -e ž (á) nižje pog. steklenička: flaška za žganje

   81 106 131 156 181 206 231 256 281 306  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA