Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (181-205)



  1.      ška  -e ž () oteklina, navadno od udarca: na čelu se mu je naredila buška; padla je in dobila buško na glavi; ves je v buškah; črna, krvava buška / začne se s šalami, neha se z buškami s pretepom
  2.      škast  -a -o prid. () poln bušk: ves buškast je po obrazu
  3.      škati  -am nedov. () ekspr., redko udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu
  4.      čáška  -e ž (á) redko čašica
  5.      čerkéska  -e ž (ẹ̑) v kavkaškem okolju suknji podobno moško oblačilo: oborožena jezdeca v čerkeskah
  6.      črnoláska  -e ž () ženska, ki ima črne lase: všeč so mu črnolaske
  7.      črnúška  -e ž () ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška
  8.      debelúška  -e ž () ljubk. debelušna ženska: majhna, živahna debeluška; pren., pesn. hruška debeluška
  9.      debelúškast  -a -o prid. () ekspr. nekoliko debel: debeluškasta deklica; debeluškaste ročice
  10.      denárska  -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar)
  11.      deskà  -è inska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák ( ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališčuagr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč
  12.      skar  -ja [dǝs] m (ǝ̏) šport. kdor stoji na jadralni deski in se vozi po vodi: deskar se bliža obali / društvo deskarjev
  13.      skast  -a -o [dǝs] prid. (ǝ̄) podoben deski: deskast vrh gore; ekspr. bil je deskaste postave / deskasta ograja narejena iz desk
  14.      skati  -am [dǝs] nedov. (ǝ̏) šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in se vozi po vodi: že več let deska skati se stati na jadralni deski in se voziti po vodi: deskati se čez zaliv
  15.      deskáti  -ám [dǝs] nedov.) les. oblagati, pokrivati z deskami: deskati stene lovske sobe
  16.      diskalceát  -a m () nekdaj menih reda bosonogih avguštincev: samostan diskalceatov v Ljubljani ♦ rel. menih reda, katerega člani hodijo bosi ali v sandalah
  17.      diskánt  -a m (ā) muz., zlasti v srednjeveških zborih najvišji pevski glas: peti diskant / govoriti z diskantom
  18.      diskantíst  -a m () zlasti v srednjeveških zborih kdor poje diskant: nastop diskantistov in altistov
  19.      skast  -a -o prid. () podoben disku: diskasta ploščica ♦ avt. diskasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni kolut in zavornika
  20.      dléskanje  in dlêskanje tudi dleskánje -a s (ẹ̄; ē; ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti
  21.      dléskati  -am in dlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: brez prestanka je dleskal z jezikom / dleskati s prsti / dleskati s kljunom
  22.      dolgoláska  -e [g] ž () ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska; pren., pesn. breza dolgolaska
  23.      dolgonóska  -e [g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska
  24.      dotískati  -am dov. (í) 1. končati tiskanje: dotiskati roman 2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov dotískan -a -o: dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana
  25.      dráskav  -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger)

   56 81 106 131 156 181 206 231 256 281  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA