Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (14.126-14.150)


  1.      zasíčenost  -i ž (ȋ) stanje zasičenega: zasičenost s sladkarijami / publ. zasičenost trga / ekspr. doživljajska zasičenost ♦ fiz. zasičenost zraka z vlago ♪
  2.      zasígati  -am dov. (ȋ ȋ) 1. dihniti s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je zasigal; zasigal je, kot bi ga kdo tiščal za vrat; brezoseb. v prsih mu je zasigalo 2. ekspr. sigajoče reči: pridi sem, je zasigal zasígan -a -o: zasigane besede ♪
  3.      zasígati se  -am se dov. (ȋ ȋ) min. prekriti se s sigo: strop jame se je zasigal zasígan -a -o: grušč je zasigan; zasigana kraška jama ♪
  4.      zasílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju: zasilen pristanek letala / zasilno reševanje / zasilni izhod posebni izhod, namenjen za uporabo v sili, nevarnosti; zasilna lestev lestev, pritrjena na zidu, za zasilno reševanje; požarna lestev // ki za silo, deloma ustreza: zasilnih rešitev problema je več 2. narejen za začasno uporabo, navadno ne z vsemi ustreznimi lastnostmi: zasilni most, oder; zasilno letališče / v koči so prosta samo še zasilna ležišča ◊ čeb. zasilna matica matica, vzrejena v osiroteli čebelji družini iz mladih ličink; jur. zasilna pot pot do zemljišča ali objekta, ki nima za redno obdelovanje ali uporabo potrebne potne povezave z javno potjo; šol. zasilna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice zasílno prisl.: letalo je zasilno pristalo; koča je v zimskem času zasilno oskrbovana ♪
  5.      zaskeléti  -ím [kǝl in kel] dov., zaskelì in zaskêli (ẹ́ í) povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarec z bičem zaskeli / oko me je zaskelelo / brezoseb.: zaskelelo ga je od udarcev; zaskelelo ga je v kolenu / sončna svetloba ga zaskeli v oči // ekspr. povzročiti duševne bolečine: krivica, ponižanje zaskeli človeka ♪
  6.      zaskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota 3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen 4. star. prevzeti, obiti: zaskoči ga obup, trudnost 5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč zaskočíti se 1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / redko vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila 2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila zaskóčen -a -o: zaskočena kobila; stikalo je zaskočeno ♪
  7.      zaslánjati  -am nedov. (ā) 1. s prislanjanjem, nameščanjem česa delati kaj zaprto, bolj varno: vojaki zaslanjajo okna z deskami 2. s postavljanjem, nameščanjem česa v določen položaj delati kaj varno pred čim nezaželenim: z dlanmi zaslanjati plamen; zaslanjati sebe in tovariše s ščitom / blešči se, zato si zaslanja oči 3. s svojim položajem omejevati kaj: gore zaslanjajo pokrajino s severne strani; grad široko zaslanja mesto 4. s svojim neprozornim telesom delati, povzročati, da kaj ni vidno: drevesa nam zaslanjajo pogled, razgled / senčnik zaslanja luč ● zastar. zaslanjati sorodnike dajati jim zaslombo ♪
  8.      zasledovánka  -e ž (á) ženska oblika od zasledovanec: razdalja med zasledovalcem in zasledovanko se je manjšala ♪
  9.      zasledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce // iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma // publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici // neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji 2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo 3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju sovražnikovo ladjo / zasledovati koga s pogledom 4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost 5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti 6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel ● publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči zasledujóč -a -e: zasledujoči vojaki zasledován -a -o: zasledovana oseba; zasledovana žival ♪
  10.      zaslepljênost  -i ž (é) ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka: njihova zaslepljenost je velika; storiti kaj iz zaslepljenosti; v svoji zaslepljenosti tega ne vidi / ljubezenska, politična zaslepljenost ♪
  11.      zasliševálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje: zasliševalske metode / zasliševalska služba ♪
  12.      zaslómba  -e ž (ọ̑) kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti: dobiti, imeti, iskati zaslombo pri oblasti; politična, vojaška zaslomba / vi ste naša zaslomba / biti komu v zaslombo ♪
  13.      zaslonílo  -a s (í) knjiž. zaslon, španska stena: postaviti zaslonilo pred posteljo; poslikano zaslonilo ♪
  14.      zaslónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na zaslon: zaslonska deska / zaslonska širina ♦ elektr. zaslonski terminal terminal s prikazovalno napravo in tipkovnico 2. nanašajoč se na zaslonko: zaslonska odprtina / zaslonska vrsta zaporedje zaslonskih števil; zaslonsko število število na zaslonki, ki izraža stopnjo odprtosti uporabne odprtine objektiva ♪
  15.      zaslúga  -e ž (ȗ) 1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do (javnega) priznanja, nagrade: njegova največja zasluga je, da je uvedel sodobne metode raziskovanja; odrekati komu zasluge; pripisovati komu posebne zasluge; biti brez zaslug; nagraditi koga za zasluge; naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / odlikovanje za civilne in vojaške zasluge ∙ red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge // pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki izhaja iz takega dejanja, ravnanja: pridobil si je zasluge za razvoj znanosti; priznali so mu njegove zasluge 2. (za skupnost) pomembno, vredno dejanje, ravnanje, lastnost: naštevati zasluge koga / ureditev cest je njegova zasluga; njemu pripada, pog. gre zasluga, da smo začeli odkrivati sodobno umetnost 3. nav. mn. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: ima največ zaslug za uspeh; podcenjevali so njihove zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med državama 4. navadno s prilastkom, v prislovni rabi, v zvezi po zaslugi izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa: tudi po njegovi zaslugi je prišel do premoženja / publ. po zaslugi pomanjkljive klasične vzgoje jim je neznana celo grška mitologija zaradi ♪
  16.      zaslúžek  -žka m (ȗ) 1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar: izplačati, zapraviti zaslužek; enodnevni, tedenski zaslužek; postranski, priložnostni zaslužek; zaslužek delavca; dobiti del zaslužka v blagu // kar se zasluži kot dobiček: prve mesece poslovanja še ni bilo zaslužka; trgovina daje, prinaša zaslužek; izdatki zmanjšujejo zaslužek; ekspr. masten zaslužek 2. pridobivanje zlasti denarja z opravljanjem kakega dela, službe: prizadevati si za hiter, lahek zaslužek; skrbeti za vsakodnevni zaslužek / pošten zaslužek // možnost za tako pridobivanje: pozimi je zaslužek redek; tovarna daje, omogoča zaslužek večini prebivalcev; v času krize izgubiti zaslužek; poiskati si zaslužek v tujini; iti za zaslužkom drugam ♪
  17.      zaslúžkarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na zaslužkarje ali zaslužkarstvo: zaslužkarski posli / zaslužkarska miselnost / zaslužkarska družba ♪
  18.      zasmehoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zasmehovalec: nesramna, predrzna zasmehovalka ♪
  19.      zasmolíti  -ím dov., zasmólil (ȋ í) 1. zamazati, zaliti s smolo: zasmoliti reže, špranje med deskami 2. premazati, prepojiti s smolo: zasmoliti lesene površine / zasmoliti čoln 3. zamazati, umazati s smolo: zasmoliti hlače zasmolíti se kem. spremeniti se v smolo: sušljiva olja se na zraku zasmolijo zasmoljèn -êna -o: zasmoljene in strgane hlače; deske niso dobro zasmoljene in v čoln vdira voda ♪
  20.      zasmrdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti smrdeti: iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti po znoju in umazaniji; brezoseb. zasmrdelo je po zažganem, žveplu 2. z dajalnikom dobiti, začutiti odpor do česa: hrana mu je zasmrdela / ekspr. delo mu je zasmrdelo ♪
  21.      zasnóva  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa 2. biol. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma: cvetna, listna zasnova; ličinka z zasnovami kril; zasnova možganov ◊ biol. dedna zasnova gen; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; lit. zasnova uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja; ekspozicija; muz. linearna zasnova pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ♪
  22.      zaspánček  -čka m (á) 1. ljubk. kdor (rad) spi, navadno otrok: mati je komaj zbudila zaspančka 2. ekspr. krmežljavček, krmeželj: v kotu očesa je imel zaspanček; izmiti si zaspančke iz oči ◊ bot. pomladanski zaspanček travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti, Gentiana verna ♪
  23.      zaspánka  -e ž (á) ekspr. ženska, ki (rada) veliko spi: ona je res prava zaspanka / kot nagovor zaspanke, vstanite ♪
  24.      zaspánost  -i ž (á) stanje, pri katerem se čuti potreba po spanju: zaspanost se ga loteva, ekspr. ga muči; zaspanost ga je minila; premagati zaspanost / od zaspanosti komaj gleda ♦ med. bolezenska zaspanost stanje, ko se čuti pretirano nagnjenje do spanja ♪
  25.      zaspáti  -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í) 1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje 2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi 3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati // prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo 4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju: vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče 5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala zaspál -a -o: razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; prim. zaspan ♪

   14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 14.201 14.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA