Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (13.981-14.005)


  1.      zakristíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zakristijo: zakristijska vrata ● ekspr. zakristijska miselnost ozko cerkvena ♪
  2.      zakrítje  -a s (ȋ) glagolnik od zakriti: zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom / zakritje napake // zastar. kritje, zaklon: poiskati si zakritje za kamnom ♪
  3.      zakrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti krvaveti: trnje ga opraska, da zakrvavi / rana spet zakrvavi; ugriznil se je v ustnico, da je zakrvavela 2. knjiž. postati krvavo rdeč: cvet zakrvavi / vzhod zakrvavi v zarji 3. knjiž. začeti oddajati krvavo rdečo svetlobo: za oblaki zakrvavi sonce / za rdečim zagrinjalom zakrvavi luč ● knjiž. srce mu je zakrvavelo postal je zelo žalosten, prizadet ♪
  4.      zakúpnica  -e ž (ȗ) ženska, ki dobi, vzame kaj v zakup: zakupnica gostilne ♪
  5.      zalágati  -am nedov. (ȃ) 1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami 2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki 3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja 4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, gramofonske plošče 5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati ● neprav. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati ◊ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon zalágati se ekspr. nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati ♪
  6.      zaléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo ♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj ♪
  7.      zaledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo ● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno ♪
  8.      zaléga  -e ž (ẹ̑) 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega ♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice 2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja ♪
  9.      zalépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. ovojnica, kuverta: dati pismo v zalepko ♦ ptt letalska zalepka prepognjen in ob robovih zlepljen list papirja za naslov na zunanji in sporočilo na notranji strani ♪
  10.      zalèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: z zaletom preskočiti potok; zalet za skok / vzel je zalet in skočil / odbiti sovražnikov zalet 2. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; zaletišče: skrajšati zalet; skakalnica ima trd zalet / spustiti se z najvišjega zaleta 3. ekspr. polet, zagon: delati z velikim zaletom; biti poln zaleta / igralčev nastop je brez zaleta / publ. industrijski razvoj je v polnem zaletu ♪
  11.      zaletéla  -e ž (ẹ̑) ekspr. zaletava ženska: ona je velika zaletela ♪
  12.      zaletíšče  -a s (í) šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skrajšati zaletišče; spustiti se po zaletišču // kraj, mesto zaleta: zaletišče za skok v višino ♪
  13.      zalívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaliv: zalivska pristanišča / zalivski tokovi ♦ geogr. Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju ♪
  14.      zaljúbljenka  -e ž (ū) zaljubljena ženska: nesrečna zaljubljenka ♪
  15.      zaljubljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) zaljubi: zaljubljiva ženska / biti zaljubljive narave ♪
  16.      zalomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti 2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder 3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi ● knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost ◊ lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo zalomíti se ostro, koničasto spremeniti smer: na vrhu se pot zalomi na desno / ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas ∙ ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti zalómljen -a -o: zalomljen noht; pravokotno zalomljena soteska ♪
  17.      zalotíti  in zalótiti -im, stil. zalotíti -ím dov., zalótil (ȋ ọ́; ȋ í) 1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zalotiti tatu, vlomilca; zalotiti koga pri kraji; zalotiti učenca pri prepisovanju / zalotil jo je, kako brska po njegovih predalih ∙ zalotil ga je na laži ujel 2. star. dobiti, najti: prijatelja je zalotil v živahnem pogovoru / le redko ga zalotiš v gostilni naletiš nanj, ga srečaš 3. ekspr. dobiti, presenetiti: pohiteti moramo, da nas ne zaloti tema; na poti jih je zalotila nevihta / sredi priprav na potovanje ga je zalotila smrt je umrl zalotíti se in zalótiti se, stil. zalotíti se nepričakovano zavedeti se česa: zalotiti se ob misli na smrt; zalotiti se pri razmišljanju o problemu; zalotil se je, da jo ima že dolgo rad zalóten -a -o: zaloteni vohuni; biti zaloten pri kaznivem dejanju ♪
  18.      založíti  -ím dov., zalóžil (ȋ í) 1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska 2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom // s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem 3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil 4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem 5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč dinarjev // dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške // star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar 6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije 7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico 8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti ● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti ◊ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon založíti se ekspr. nasititi se, najesti se: dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili; najbrž se je že kje založil, zato ni lačen ◊ igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon založèn -êna -o: založeni denar; biti za zimo dobro založen s premogom; s papirji založena miza; iskati založeno stvar ∙ dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga ♪
  19.      založníca  -e ž (í) ženska oblika od založnik: založnica časopisa, revije ♪
  20.      založníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na založnike ali založništvo: založniški delavci / publ. založniška hiša založba; založniško podjetje / založniški program / založniška dejavnost ◊ jur. založniška pogodba pogodba, s katero avtor prenese pravico za izdajanje avtorskega dela na založnika; zal. založniška enota celotna naklada kake knjige, letnika, časopisa ♪
  21.      založníštvo  -a s (ȋ) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: razvoj slovenskega založništva; zakon o založništvu // redko založba: rokopis je poslal različnim založništvom / prevzeti založništvo kake zbirke 2. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja, pri kateri delavec izdeluje blago na domu, podjetnik, trgovec pa ga zalaga s surovinami, z delovnimi sredstvi: nastanek založništva; založništvo v fužinarstvu, sitarstvu ● namizno založništvo priprava besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika ♪
  22.      zamáknjenka  -e ž (á) ženska oblika od zamaknjenec: prividi zamaknjenke ♪
  23.      zamáknjenost  -i ž (á) ekspr. stanje zamaknjenega človeka: pasti v zamaknjenost; mistična zamaknjenost; zamaknjenost preroka / iz zamaknjenosti ga je prebudil velik hrup / zaradi zamaknjenosti v knjigo ni opazil njenega prihoda // veliko navdušenje, zanos, prevzetost: glasba jih je spravila v zamaknjenost / ljubezenska zamaknjenost ♪
  24.      zamámen  -mna -o prid. (á ā) knjiž. 1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa 2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten zamámno prisl.: zamamno lepa ženska ♪
  25.      zamamíti  in zamámiti -im, in zamámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) knjiž. 1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamilo ga je bogastvo; zamamil jih je še topel kruh 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamiti: ta ženska ga je čisto zamamila; zamamil jih je s svojim nastopom / njene besede so mu zamamile glavo // prevzeti, navdušiti: govor jih je zamamil s svojo odkritosrčnostjo ● knjiž. otrok se je skušal zamamiti z igranjem zamotiti zamámljen -a -o: zamamljen pogled; biti zamamljen od lepote ♪

   13.856 13.881 13.906 13.931 13.956 13.981 14.006 14.031 14.056 14.081  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA