Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (13.906-13.930)


  1.      zaglávje  -a s (ȃ) 1. anat. zadnji del glave in vratu; zatilje: otipavati zaglavje; bolečine v zaglavju 2. knjiž. del glave za naslovom revije, časopisa ali sestavka: časopis v zaglavju navaja, da je neodvisen / koledarska zaglavja k mesecem ilustracije k imenom za mesece v koledarju / zaglavje pesmi moto pod naslovom // vsak od naslovov dela revije, časopisa ali sestavka za glavnim, skupnim naslovom: to vprašanje obravnava pod zaglavjem Obdobje fevdalizma / dopis so objavili pod zaglavjem Kronika 3. knjiž. razdelek, rubrika: Izpred sodišča, Novo v znanosti in druga zaglavja / knjiga je razdeljena na štiri zaglavja poglavja, dele ◊ lingv. del slovarskega članka s podatki o slovničnih posebnostih, intonaciji ♪
  2.      zaglobíti se  -ím se dov., zaglóbil se (ȋ í) knjiž. 1. globoko zajesti se, prodreti: reka se je zaglobila v skalovje 2. poglobiti se: zaglobiti se v branje, delo / zaglobiti se v misli zaglobljèn -êna -o: biti zaglobljen v spomine ♪
  3.      zagónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagon: zagonska energija, sila / zagonski motor; zagonsko kolo ● publ. zagonski stroški stroški do začetka normalnega delovanja česa ◊ fiz. zagonski navor navor ob pogonu stroja ♪
  4.      zagoréti  -ím dov., zagôrel (ẹ́ í) 1. začeti goreti: suho dračje je hitro zagorelo; za skednjem je zagorel tudi hlev; po hribih so zagoreli kresovi / brezoseb. ob suši je zaporedoma zagorelo na več krajih 2. z gorenjem začeti dajati svetlobo: sveča je zagorela z visokim plamenom / luči, žarnice so zagorele in spet ugasnile / na semaforju je zagorela zelena luč / ekspr. pod oknom je zagorela kresnica 3. ekspr. močno zasijati, zažareti: lunin krajec je že zagorel na nebu; nebo je zagorelo v zarji; oblaki so zagoreli v rdeči barvi / ko bo zagorel dan, bodo že na drugi strani ko se bo zdanilo 4. ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njej zagori hrepenenje, strast; v srcu mu je zagorelo sovraštvo / v deželi je zagorel velik upor // pokazati se v veliki meri: v očeh mu zagori ogenj, posmeh; kar zagorela je v radovednosti, zmagoslavju // v zvezi z od čustveno se zelo vznemiriti: zagorel je od presenečenja, upornosti 5. ekspr., v zvezi z za izraziti, pokazati veliko prizadevnost, navdušenje: v hipu je zagorel za nov načrt, za pravično stvar / zagorel je za sosedovo hčerko 6. dobiti rjavo barvo kože: na počitnicah je lepo zagorel; zagoreti v obraz, po hrbtu 7. ekspr. postati rdeč, zardeti: ustnice so ji zagorele in zadrhtele; obraz ji je vroče zagorel / zagoreti od jeze, sramu zagôrel tudi zagorèl in zagorél -éla -o: od sonca zagorela koža; po zagorelem polenu skačejo plamenčki ♪
  5.      zagotávljati  -am nedov. (á) 1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: dokler nam prijatelji zagotavljajo denar, pomoč, ne bo težav / te zmage mu že zagotavljajo prvo mesto // delati, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: z vojaki zagotavljati potnikom varno potovanje 2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem delati, povzročati, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: policisti zagotavljajo javni red in mir / igralska zasedba zagotavlja dobro predstavo 3. izjavljati, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: mojster zagotavlja, da bo delo opravil; zagotavljal jim je, da ne laže / kmalu se vrnem, ji je zagotavljal / dov., ekspr., kot podkrepitev vse se bo dobro izteklo, zagotavljam ti zagotavljajóč -a -e: izdelek jim je prodal, zagotavljajoč, da je odličen ♪
  6.      zagotovíti  -ím dov., zagotóvil (ȋ í) 1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: zagotoviti komu denar, hrano; zagotoviti strokovnjake za gradnjo; zagotoviti si dovoljenje, vstopnico / zagotoviti komu izobrazbo, zaposlitev // narediti, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: zagotoviti komu prehod, vpliv; publ. z zmago so si zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi 2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem narediti, povzročiti, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: denar je zagotovil ustanovi nemoteno delovanje; gospodarska in politična moč zagotovi samostojnost 3. izjaviti, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zdravnik je zagotovil, da bolezen ni nevarna; zagotovil ji je, da se kmalu vrnejo / ekspr., kot podkrepitev slabo se bo končalo, to ti lahko zagotovim ● star. zagotoviti se za stara leta preskrbeti si, kar je potrebno zagotovljèn -êna -o: zagotovljeni dohodki; z ustavo zagotovljene pravice ♪
  7.      zagovarjálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj: pomoč so iskali pri zagovarjalcih / zagovarjalec bolezni, kač ♪
  8.      zagovórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zagovornik: zagovornica zatiranih / zagovornica obtoženke / ta političarka je zagovornica novih idej / naša država je zagovornica drugačnih načel ♪
  9.      zagozdíti  -ím in zagózditi -im dov., zagózdil (ȋ í; ọ̄) 1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno: zagozditi podpornike, zagozditi toporišče / zagozditi vratno krilo s koščkom lesa 2. dati, potisniti kaj kam tako, da je tam trdno nameščeno: zagozditi kamen pod kolo; zagozditi klin v špranjo; s privijanjem vijaka zagozditi vložek v luknjo // dati, spraviti kaj v položaj, iz katerega ne more priti: deroča voda je zagozdila čoln med stebre mostu; zagozdil se je med skale, da ga voda ni mogla odnesti / ekspr.: zagozdil je glavo med dlani; zagozdil je nogo med vrata 3. ekspr. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu narediti neprehodno: rov so zagozdile odkrušene skale; ulico so zagozdili tovornjaki; množica je za hip zagozdila vrata zagozdíti se, in zagózditi se 1. priti v kaj ozkega, ovirajočega in tam ostati, se ne premikati: pri plezanju iz luknje se je zagozdil; med podkev in kopito se je zagozdil kamen; pri žaganju se je rezilo zagozdilo / plavajoči led se je zagozdil v soteski; pren. v možgane se mu je zagozdila trdovratna misel 2. ekspr. premikajoč se priti v položaj, ki zaradi nabiranja, kopičenja česa preprečuje gibanje, prehajanje: pred mostom se je zagozdila kolona avtomobilov; med vrati se je zagozdila skupina gostov // zaradi nabiranja, kopičenja česa na določenem mestu postati neprehoden: cestišče se je zagozdilo z avtomobili zagozdèn -êna -o: rov je zagozden s skalo; v razbitem avtomobilu zagozdena ženska ♪
  10.      zagrábek  -bka m (ȃ) 1. z rodilnikom količina česa, ki se naenkrat zagrabi: zagrabek moke, peska / zagrabek sena z vilami 2. nar. pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino; zgrabek: znašati zagrabke na kupe / seno v zagrabkih / delati zagrabke 3. redko močen, sunkovit prijem: zagrabek za vrat; zagrabek s šapo ♪
  11.      zagré  in zagrè prisl. (ẹ́; ȅ) nar., navadno v zvezi s kot, kakor kot se spodobi, kot je treba: v petih letih je napravil iz pušče kmetijo kot zagre; oblečen, kot se za takega človeka zagre / bila je ženska kakor zagre v vseh pogledih dobra ženska; postavna, lepa ženska ♪
  12.      zagrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z grebenjem zakrivati, pokrivati: pes zagreba kost / koplji, jaz bom pa zagrebal / ker je bilo mrličev dosti, so jih samo zagrebali 2. ekspr., s prislovnim določilom dajati, potiskati kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebati obraz v blazino / zagrebati roke v lase ♪
  13.      zagrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti // ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov ♪
  14.      zagrízenka  -e ž (ȋ) ženska oblika od zagrizenec: prava zagrizenka je ♪
  15.      zagrízenost  -i ž (ȋ) ekspr. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: vsi so se bali njegove zagrizenosti; verska, politična zagrizenost / boriti se proti čemu z veliko zagrizenostjo ♪
  16.      zagrmáditi  -im dov. (ā ȃ) z grmadenjem zakriti, prekriti: oblaki so zagrmadili nebo // z grmadenjem zadelati: hudournik je zagrmadil udor s skalami zagrmáden -a -o: s kupi kamenja zagrmadena jama ♪
  17.      zagrméti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju: v daljavi je zagrmelo; zabliskalo se je in zagrmelo; silovito zagrmeti 2. dati grmenju podobne glasove: motor je zagrmel in utihnil / brezoseb. v dvorani je zagrmelo od ploskanja / ekspr.: bobni, zvonovi so zagrmeli; orgle so mogočno zagrmele; z obzidja so zagrmeli topovi / ekspr. v delavnici so spet zagrmeli stroji začeli delati ∙ ekspr. takrat so tudi v tem delu dežele zagrmeli prvi streli se je začela vstaja, oborožen spopad // ekspr. grmeč hitro zapeljati, iti: vlak je zagrmel čez most / snežni plaz je zagrmel čez teraso / zagrmel je v jamo padel 3. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: pomolčal je, potem pa spet zagrmel / oče je zagrmel nad sinom / molči, je jezno zagrmel zakričal, zavpil ♪
  18.      zagrúščiti  -im dov. (ȗ) prekriti, pokriti z gruščem: odkruški so zagruščili ledenik zagrúščen -a -o: zagruščena skalnata polica ♪
  19.      zahóden  -dna -o prid., zahódnejši (ọ̑) nanašajoč se na zahod: a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu / zahodni veter b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška / zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija ● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki ◊ astr. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimu zahódno prisl.: zahodno od vasi; kraj leži nekoliko zahodneje ♪
  20.      zahódniški  -a -o prid. (ọ̑) zastar. zahodnjaški: zahodniška miselnost / zahodniška civilizacija zahodna ♪
  21.      zahodnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zahodnjake: zahodnjaška moda / zahodnjaško mišljenje ♪
  22.      zahódnoevrópski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na zahodni del Evrope: zahodnoevropske države / zahodnoevropska umetnost ♦ geogr. zahodnoevropski čas krajevni čas greenwiškega poldnevnika ♪
  23.      zahódnonémški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodno Nemčijo: zahodnonemška narečja / publ. zahodnonemška vlada vlada Zvezne republike Nemčije ♪
  24.      zahódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja ♪
  25.      zahomotáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zaviti, oviti: zahomotati koga v odejo; zahomotala se je v plet / zahomotali so ga v plašč zavili, oblekli zahomotáti se zaplesti se, zamotati se: zahomotal se je v mrežo / zahomotal se je v pogovor zahomotán -a -o: v volneno ruto zahomotana ženska ♪

   13.781 13.806 13.831 13.856 13.881 13.906 13.931 13.956 13.981 14.006  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA