Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ska (13.306-13.330)
- vedrína -e ž (í) 1. stanje vedrega človeka: kljub občasni vedrini je pesimist; žalost prehaja v vedrino / življenjska vedrina / pripoved je polna vedrine 2. vedro nebo: stopil je na prag in se zazrl v vedrino ♪
- vedríšče -a s (í) prostor, kraj, kjer kdo vedri: pred nevihto so si poiskali vedrišče ♪
- vêdrnik tudi védrnik -a m (ȇ; ẹ̑) nar. klop ali polica v kmečki kuhinji za vedra, škafe z vodo: postaviti vedro na vedrnik ♪
- vêdro -a s, mn. tudi védra (é) 1. navadno kovinska posoda z ročajem: spustiti vedro v vodnjak; nositi, zajemati vodo z vedrom / vedro za premog; vedro za smeti ∙ lije kakor iz vedra zelo, močno dežuje ♦ teh. vsaka od posod na brezkončni verigi bagra, elevatorja za zajemanje (sipkega) materiala // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: porabili so več veder barve; v peč je zmetal pet veder premoga 2. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, od 30 do 60 l: kupiti vedro vina; sod drži deset veder ♪
- védski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba ♪
- végast -a -o prid. (ẹ́) 1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče 2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki 3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava végasto prisl.: vrata vegasto visijo ♪
- végav -a -o prid. (ẹ́) vegast: vegava deska / vegav plot ♪
- vegetabílije -lij ž mn. (í ȋ) knjiž. rastlinska hrana: hraniti se z vegetabilijami ♪
- vegetácija -e ž (á) bot. 1. rast in razvoj rastlin: doba vegetacije; okrasnega grmičevja ne obrezujemo pred začetkom vegetacije 2. rastlinske združbe na določenem področju: zaščititi vegetacijo; bujna vegetacija / barjanska, gozdna vegetacija; nizka vegetacija ♪
- vegetacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vegetacijo: vegetacijska doba / vegetacijski pas; vegetacijska karta / vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine ♦ geogr. vegetacijska meja nadmorska višina, do katere sega vegetacija ♪
- vegetarijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vegetarijance ali vegetarijanstvo: vegetarijanska hrana / vegetarijansko gibanje ♪
- véja -e ž (ẹ̑) 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej 2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države 3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika / sorodniki po materini, očetovi veji 4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi
tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine ● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten ◊ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki ♪
- véktorski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vektor: vektorska vsota / vektorski račun računanje z vektorji; vektorska funkcija funkcija, katere vrednost je vektor véktorsko prisl.: sile se vektorsko seštevajo ♪
- velblód -a m (ọ̑) afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: jezditi na velblodu / karavana velblodov / velblod in velblodica ♦ zool. dvogrbi, enogrbi velblod ♪
- vèleblagóvnica -e ž (ȅ-ọ̑) velika blagovnica: kupovati v veleblagovnici; ljubljanska veleblagovnica Nama ♪
- vèlecvéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) bot. ki ima velike cvete: velecvetne rastline / velecvetni divjakovec, lučnik; velecvetni popčki spomladanska torilnica; velecvetna magnolija ♪
- vèledržáva -e ž (ȅ-ȃ) ekspr. velika država: ozemlje veledržave / rimska veledržava ♪
- vèleindustríja -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. industrija velikega obsega: razvoj veleindustrije / jeklarska, tekstilna veleindustrija ♪
- velélnik -a [tudi u̯n] m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona: druga oseba velelnika; naglas velelnika // velelni naklon: poved v velelniku 2. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: delati ljudem dobro je njegov etični velelnik ♪
- velélniški -a -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velelnik 1: velelniška končnica / velelniška oseba ♪
- vèlemésto -a s (ȅ-ẹ́) zelo veliko mesto: živeti v velemestu / milijonska velemesta ♪
- vèlemójster -tra m (ȅ-ọ́) ekspr. kdor zna kaj zelo dobro, navadno zelo strokovno narediti: detektivski velemojster / ni bil le mojster, ampak velemojster čebelarstva ♦ šah. najvišji naslov igralca, ki ga podeli mednarodna šahovska organizacija ♪
- vèlemolékulski -a -o (ȅ-ẹ̑) pridevnik od velemolekula: velemolekulska spojina ♪
- vèlenémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velenemška organizacija / velenemška ideja ♪
- velênjski tudi velénjski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na Velenje: velenjska industrija / velenjski premog ♪
13.181 13.206 13.231 13.256 13.281 13.306 13.331 13.356 13.381 13.406