Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (12.856-12.880)


  1.      trsteníka  -e ž (í) bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo: stebelca trstenike / navadna trstenika ♪
  2.      trsténke  -énk ž mn. (ẹ́ ẹ̑) etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike: piskati na trstenke ♪
  3.      trstíka  -e ž (í) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko ◊ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika ♪
  4.      tŕstnica  -e ž (ȓ) zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus: petje trstnic / močvirska trstnica ♪
  5.      tŕšast  -a -o prid. (ŕ) tršat: bil je širokopleč in tršast; tršasta ženska / tršaste obrvi namrščene ♪
  6.      tŕščica  tudi trščíca -e ž (ŕ; í) manjšalnica od trska: podkuriti s trščicami / svetiti s trščico ♪
  7.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno ◊ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus ♪
  8.      tŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
  9.      trubadúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na trubadurje: trubadurska lirika / trubadurski oboževalec dekleta ♪
  10.      trúga  -e ž (ú) 1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo 2. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito ♪
  11.      trúma  -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. neurejena, strnjena večja skupina: po poti so srečevali trume beguncev; stal je sredi trume fantov / ekspr.: trume oblakov, vozil; truma ptic, rib 2. nav. ekspr. razmeroma veliko število: zbrala se jih je cela truma; vedno ima trumo otrok okrog sebe / ljudje v trumah zapuščajo mesto 3. star. vojaška, oborožena skupina: poveljnik trume; roparske trume / vojne trume ♪
  12.      trúpa  -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti 2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa ♪
  13.      trústovski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trust: trustovska politika / ekspr. trustovski mogotci ♪
  14.      tŕzalica  -e ž (ȓ) muz. ploščica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami: brenkati na mandolino s trzalico; celuloidna, kovinska trzalica ♪
  15.      tržánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od tržan: ugledna tržanka ♪
  16.      tržáščina  -e ž (á) za Trst značilna (slovenska) govorica: govoriti v tržaščini ♪
  17.      tržíščen  -čna -o prid. (ȋ) tržen: tržiščne raziskave / tržiščne ovire ♪
  18.      tù  prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le) // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin ● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam ♪
  19.      túba  -e ž (ú) 1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo: zapreti tubo; iztiskati snov iz tube / barva, krema v tubi; tuba gorčice, majoneze 2. muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom: igrati tubo; tuba in rog ◊ anat. maternična tuba cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika; jajcevod; Evstahijeva tuba cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
  20.      tuberkulínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico ♪
  21.      túfski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tuf1: tufske plasti / tufska kamnina ♪
  22.      tùintàm  in tù in tàm prisl. (ȕ-ȁ) 1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tuintam cvete drevo; sneg se je tuintam udiral do kolen; tuintam ob cesti smo videli velike skale 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tuintam poglejte v sobo k bolniku; le tuintam je rekel kako besedo; prim. tu ♪
  23.      tujeródka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od tujerodec: njegova žena je tujerodka ♪
  24.      tujínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na tujino: tujinski vplivi / tujinska dežela tuja ♪
  25.      tujíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko 1. odtujevati, raznarodovati: tujina nas tuji 2. delati koga tujega: gosposka obleka mu je tujila prijateljico / obraz mu tujijo brki tujíti se odtujevati se: tujiti se ljudem, svetu ♪

   12.731 12.756 12.781 12.806 12.831 12.856 12.881 12.906 12.931 12.956  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA