Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ska (12.751-12.775)
- trgovína -e ž (í) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom 2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno 3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini ● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; žarg. trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z dekleti ◊ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg ♪
- trgovínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na trgovino, trgovanje: trgovinska dejavnost / trgovinska menjava med državami / trgovinska pogodba / trgovinski ataše ♦ ekon. trgovinska bilanca; trg. trgovinski rabat 2. star. trgovski: trgovinsko podjetje / trgovinska mreža trgovínsko prisl.: trgovinsko povezane države ♪
- trgóvka -e ž (ọ̄) ženska oblika od trgovec: izučiti se za trgovko / bila je posestnica in trgovka ♪
- trgóvski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na trgovce, trgovanje ali trgovino: trgovski posli; trgovska dejavnost / trgovski sloj / v stari Jugoslaviji trgovska akademija štiriletna srednja trgovska šola / trgovski stiki; trgovska korespondenca / kraj je pomembno trgovsko središče; trgovsko-politična vprašanja / trgovski lokal / trgovski partner, zastopnik / trgovski pomočnik; trgovski poslovodja; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe / trgovsko podjetje / trgovska mornarica ♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta trgóvsko prisl.: mesto se je trgovsko razvijalo; trgovsko posloven pogovor ♪
- trgóvstvo -a s (ọ̄) 1. družbeni sloj trgovcev: izvira iz trgovstva; interesi trgovstva // trgovci: bogato, podeželsko trgovstvo 2. star. trgovska dejavnost, trgovina: zgodovina trgovstva; trgovstvo in obrt ♪
- triangulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na triangulacijo: triangulacijske meritve / triangulacijska mreža mreža točk, dobljena s triangulacijo; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; triangulacijska znamenja ♪
- trianónski -a -o prid. (ọ̑) zgod., navadno v zvezi trianonska pogodba mirovna pogodba med članicami velike antante in Ogrsko, sklenjena 4. julija 1920 v Trianonu ♪
- tríbárvnica -e ž (ȋ-ȃ) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti, razviti tribarvnico; francoska tribarvnica // trak z barvami te zastave: s tanko tribarvnico okrašen venec ♪
- tribúna -e ž (ȗ) 1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah: postaviti tribune na trgu; stati na tribuni; svečano okrašena tribuna; tribuna za častne goste / govorniška tribuna // del športne dvorane, stadiona s stopničasto se dvigajočimi prostori, sedeži za gledalce: vzhodna, zahodna tribuna; tribuna na dirkališču, ob bazenu; navijači na tribunah / ekspr. tribune so burno vzklikale gledalci na njih 2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem vprašanju: udeležiti se javne tribune; prirediti, sklicati javno tribuno; javna tribuna o slovenskem narodu in slovenski kulturi 3. publ. sredstvo za izražanje, izmenjavanje mnenj o čem: časopis predstavlja tribuno za obravnavanje pomembnih družbenih vprašanj; gledališče so spremenili v tribuno narodnih idej ♪
- tribúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tribune: tribunska oblast / govornik s tribunskim nastopom ♪
- trícéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri cevi: tricevni top; tricevna puška ♪
- trícévka -e ž (ȋ-ẹ̑) puška s tremi cevmi: streljati s tricevko ♪
- tríčetrtínski -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na tri četrtine: tričetrtinska dolžina; izglasovati s tričetrtinsko večino / tričetrtinski plašč plašč z robom tik nad koleni; tričetrtinski rokavi rokavi, ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; tričetrtinske (dolge) hlače hlače, katerih hlačnice segajo do sredine goleni; tričetrtinske (kratke) hlače hlače, katerih hlačnice segajo do sredine stegen ♦ kor. tričetrtinski obrat plesni obrat za 270°; muz. tričetrtinski takt takt, ki obsega tri četrtinke; tričetrtinska godala godala, katerih velikost je približno tri četrtine normalne, prirejena za igranje otrok tríčetrtínsko prisl.: tričetrtinsko se zasukati ♪
- tríčlánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) ki sestoji iz treh članov: tričlanski odbor; njihova družina je tričlanska ♪
- trídejánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) gled. ki ima tri dejanja: tridejanska drama ♪
- tridentínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Trident: tridentinska pokrajina ♦ rel. tridentinski koncil koncil v letih od 1545 do 1563 ♪
- trídesetléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star trideset let: tridesetletna ženska 2. ki traja trideset let: rezultati tridesetletnega raziskovanja ♦ zgod. tridesetletna vojna vojne med protestanti in katoličani v letih od 1618 do 1648 ♪
- trídesetlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑) 1. trideseta obletnica: tridesetletnica mature 2. trideset let stara ženska: privlačna tridesetletnica ♪
- trienále -a m (ȃ) vsako tretje leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: odpreti trienale; bienale in trienale / glasbeni, likovni trienale ♪
- trífora -e ž (ȋ) um. okenska odprtina v zunanjem ali notranjem zidu, razdeljena z dvema stebričkoma na tri dele: cerkev s triforami ♪
- triglavánka -e ž (ȃ) ženska oblika od triglavan: zmaga triglavank ♪
- tríglavka in triglávka -e ž (ȋ; ȃ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 podolgovata partizanska kapa s tremi vrhovi, brez ščitka: na glavah so imeli triglavke; triglavka s peterokrako zvezdo; triglavka in titovka / kapa triglavka 2. nar. planika: med skalami so rastle triglavke ♪
- tríglavski in triglávski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na goro Triglav: severna triglavska stena / triglavski ledenik; triglavsko pogorje ◊ bot. triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; zool. triglavski matija pajkovec z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom, ki živi v triglavskem pogorju, Ischyropsalis triglavensis ♪
- trigonométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na trigonometrijo: trigonometrična naloga / trigonometrična enačba; trigonometrične funkcije ♦ geod. trigonometrična točka triangulacijska točka ♪
- trigonometríja -e ž (ȋ) mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija ♪
12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851