Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (12.706-12.730)


  1.      trávniški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak ♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus ♪
  2.      trávništvo  -a s (ā) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem travnikov: travništvo in živinoreja ♪
  3.      trbóveljski  -a -o [vǝl] prid. (ọ́) nanašajoč se na Trbovlje: trboveljska bolnišnica / trboveljski premog ♪
  4.      tŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so in izpili; trčil je z vsemi pri mizi / trčiti na zdravje nevesti / kot poziv trčimo 2. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogli sta trčili in se odbili; ob vstopu je trčil z glavo ob podboj; pri obratu sta se trčila / pog. lokomotiva se je ustavila in vagoni so trčili skupaj / kosa je trčila ob kamen zadela, udarila // udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo: mopedist je trčil v avtobus / osebni avtomobil je trčil v tovornjak; vlaka sta trčila; čelno trčiti / preh., pog. spet je trčil avtomobil poškodoval 3. ekspr. naleteti na, srečati: ob robu gozda so trčili na srno; v gledališču je trčil na znanca / pog. po naključju sta trčila skupaj se nepričakovano srečala / trčiti ob nerazumevanje, na ovire, težave ● ekspr. nekaj časa je potrpela z njo, potem sta pa trčili se sporekli, sprli; pog. trčiti ob paragraf ravnati v nasprotju z zakonom, določbo; ekspr. midva bova še trčila se bova spopadla, spoprijela tŕčen -a -o 1. deležnik od trčiti: avtomobil je bil že trčen; trčeno jajce se je razlilo 2. pog. omejen, neumen: trčen je, da ji še verjame; zdel se ji je trčen; malo trčena ženska / trčen filozof čudaški / kot podkrepitev saj nisem trčen, da bi šel ♪
  5.      tŕd  -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto // ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog // ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka 5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba 6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo ● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; žarg., šport. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv ◊ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; elektr. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; lingv. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; muz. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke trdó tudi tŕdo prisl.: trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice ∙ oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno tŕdi -a -o sam.: ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim ♪
  6.      trdè  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. neroden, okoren človek: tak trde je, da mu morajo drugi iskati nevesto ♪
  7.      tŕden  -dna -o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir // ki se težko pretrga, loči: trden papir; trdna nit, tkanina / most ni dovolj trden za tako težo / trden šiv, vozel / trdna povezava, pritrditev; pren. trdne prijateljske vezi // sposoben vzdržati negativne vplive: trden politični položaj / trden ugled; trdno zdravje 2. ki obdrži svojo prostornino in obliko, če nanj ne deluje prevelika sila: plini, tekočine in trdne snovi / odstraniti trdne delce iz tekočine / trdno gorivo / trdna, tekoča in plinasta zgradba zemlje // sprijet, zbit: beton ni dovolj trden; nabiti ilovico, da bo bolj trdna 3. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo; močen: trdno okostje / trdno orodje // ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: trdna država, vojska; trdna organizacija 4. ki ima veliko telesno moč, odpornost: prileten, a trden moški; trden kot dren / ima še trdne noge // sposoben prenašati duševne napore: trden, zanesljiv človek; biti moralno trden / trdna osebnost / trden značaj 5. navadno v povedni rabi ki ne omahuje: kljub prepričevanju je ostal trden; biti trden v svojih sklepih, sodbah / tekmovalec, učenec ni trden // ki izraža neomahljivost: odgovoriti s trdnim glasom; stopati s trdnim korakom 6. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trden dokaz; trdno dejstvo / trdne norme; trdna načela, pravila / nova razlaga, teorija še ni trdna / ta letnica ni trdna gotova, zanesljiva // ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trdna vera; trdno prepričanje // ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede uresničitve, izpolnitve: trden sklep; trdna obljuba, odločitev / trdno upanje 7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trden dotik, stisk / trden spanec / trdna noč; trdna tema popolna ● ekspr. trden kmet bogat, premožen; ekspr. biti trden v matematiki dobro jo obvladati; ekspr. v nogah ni bil nič kaj trden bil je negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; redko trdne cene določene, nespremenljive; redko proti ognju trdno steklo odporno; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; ekspr. nima trdnih tal pod nogami se ne zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega ◊ ekon. trdna valuta valuta, katere vrednost se ne spreminja; etn. (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; fiz. trdno telo telo iz trdne snovi; fiz., kem. trdno agregatno stanje tŕdno tudi trdnó prisl.: trdno se držati načel; trdno kaj namestiti, pritrditi; trdno se koga okleniti; trdno skleniti, upati, verjeti; trdno stati; trdno zaspati; biti trdno povezan s kom; biti trdno prepričan o čem; trdno sprijeta snov; trdno zavezana vreča / za trdno obljubiti, vedeti zatrdno ∙ star. iti trdno za kom tik, tesno; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; sam.: glede tega si nisem na trdnem tega ne razumem popolnoma; o tem ne vemo nič trdnega nimamo zanesljivih podatkov ♪
  8.      trdíka  -e ž (í) agr. jabolko, hruška s trdim, čvrstim mesom: obirati trdike ♪
  9.      trdnjáva  -e ž (ȃ) 1. utrjeno naselje z vojaško posadko za obrambo: braniti, napasti, porušiti, zavzeti trdnjavo; obleganje trdnjave; obzidje trdnjave; pren. to mesto je bilo trdnjava liberalizma ∙ leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17 2. šah. šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah: igralca sta zamenjala trdnjavi / damina trdnjava ♪
  10.      trdnjávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trdnjavo: trdnjavski nasip; trdnjavsko obzidje; trdnjavska vrata / trdnjavsko topništvo ◊ jur. trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva; šah. trdnjavska končnica končnica, v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave ♪
  11.      trdoglávka  -e ž (ȃ) ekspr. 1. nenadarjena ženska: pomagati trdoglavki pri učenju 2. trmasta, svojeglava ženska: trdoglavka se ni dala pregovoriti ♪
  12.      trdosŕčnica  -e ž (ȓ) ekspr. neusmiljena ženska: omehčati trdosrčnico ♪
  13.      tŕdost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost trdega: trdost skale / trdost tkanine / trdost rok / ekspr. očetova trdost in materina mehkost strogost, neprizanesljivost / ekspr. trdost besed ♪
  14.      trdovráten  -tna -o prid., trdovrátnejši (ā) 1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje obdolženca // ekspr. vztrajen, odločen: trdovraten borec za pravice / kljub težavam je ostal trdovraten v svojih prizadevanjih / spustili so se v trdovraten boj s sovražnikom 2. ekspr. težko odstranljiv: trdovraten madež / trdovratni ostanki preteklosti; trdovratno čustvo // težko ozdravljiv: trdovraten kašelj; trdovratna bolezen // dolgotrajen: trdovraten dež, mraz / trdovraten spor ● zastar. ljudje so bili do nje trdovratni neusmiljeni trdovrátno prisl.: trdovratno kaj iskati; trdovratno molčati; trdovratno tajiti, se upirati ♪
  15.      trdožív  -a -o prid. (ȋ í) ki kljub zelo neugodnim okoliščinam, vplivom ne preneha biti, obstajati: trdoživ narod; trdoživa živalska vrsta; ta rastlina je zelo trdoživa / trdoživi ostanki kake miselnosti; trdoživ sistem / ekspr. kljub starosti je še izredno trdoživ odporen, vzdržljiv trdožívo prisl.: trdoživo se boriti za neodvisnost ♪
  16.      trébuh  -úha m (ẹ́ ú) 1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven // trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor // trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha 2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov // notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore // spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu ● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago ◊ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom ♪
  17.      trebúhast  -a -o prid. (ú) trebušast: trebuhast človek / trebuhasta steklenica ♦ bot. trebuhaste gobe gobe, ki imajo okroglo ali hruškasto obliko nadzemnega dela, Gastromycetales ♪
  18.      trebúšek  -ška m (ȗ) otr. trebušček: trebušek me boli ♪
  19.      trebuševína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjska trebuševina ♪
  20.      trebúšnica  -e ž (ȗ) 1. ekspr. ženska, ki ima velik, debel trebuh: trebušniki in trebušnice 2. anat. potrebušnica: vnetje trebušnice ♪
  21.      trecénto  -a [treč-] m (ẹ̑) knjiž. italijanska umetnost 14. stoletja, zlasti slikarstvo, 14. stoletje: slikarski dosežki trecenta ♪
  22.      tréma  -e ž (ẹ̄) velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom: dobiti, imeti, premagati tremo; nastopati brez treme; glas se mu je tresel od treme; velika trema / govorniška, izpitna, odrska trema ♪
  23.      trenáža  -e ž (ȃ) knjiž. urjenje, vadenje: začeti trenažo; sistematična, skupinska trenaža ♪
  24.      trenêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od trener: trenerka ekipe ♪
  25.      tréning  -a m (ẹ̑) organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini: trening traja dve uri; na trening hodi dvakrat dnevno / najdaljši skok na treningu / organizirati individualni, skupinski trening; kondicijski trening; zimski trening; trening državne reprezentance / trening konj / športni trening // treniranje: biti izčrpan od napornega treninga; poškodbe zaradi nepravilnega treninga; redni trening; večmesečni trening v smučarskih skokih // ekspr. urjenje, vadenje: trening astronavtov / trening lavinskih psov / duševni, intelektualni trening ◊ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu ♪

   12.581 12.606 12.631 12.656 12.681 12.706 12.731 12.756 12.781 12.806  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA