Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (12.306-12.330)


  1.      tarífa  -e ž (ȋ) 1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife // seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino // cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet 2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa ♦ ekon. mezdna tarifa v kapitalistični ekonomiki po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja ♪
  2.      tárnati  -am nedov. (ȃ) govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: tarnal bi, če bi kaj pomagalo; tarnal je, da težko živi; tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem; nič hudega mu ni, preveč tarna / v pismih samo tarna / tarnala je, da skoraj nič ne vidi pritoževala se je // z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenci so vzdihovali in tarnali; ekspr. tarnala je, da bi se je kamen usmilil zelo tarnáje: tarnaje je hodila po sobi tarnajóč -a -e: tarnajoč glas; tarnajoča ženska; tarnajoče pismo; prisl.: tarnajoče pripovedovati ♪
  3.      tartána  -e ž (ȃ) 1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano 2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane ♪
  4.      tartánski  -a -o (ȃ) pridevnik od tartan: tartanska atletska steza ♪
  5.      tartífski  tudi tartufski -a -o [druga oblika tartíf- tudi tartúf-] prid. (ȋ; ȗ) knjiž. 1. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifska dvoličnost 2. hinavski, licemerski: tartifski človek ♪
  6.      tartúf  -a m (ȗ) nar. primorsko gomoljika: dresirati pse za iskanje tartufov ♪
  7.      tárzanski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Tarzanu: tarzanski krik; tarzanska postava ♪
  8.      tása  -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj: postaviti kozarce na taso; prinesti kosilo na tasi; kovinska, steklena tasa; ovalna tasa ♪
  9.      tastatúra  -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi ♪
  10.      táster  -ja m (á) 1. stikalo s tipko: vrtljivo stikalo in taster 2. del naprave, na katerega se pritiska pri oddaji besedila z Morzejevo abecedo: pritisniti na taster ♪
  11.      tatárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje ◊ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum; gastr. tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo ♪
  12.      tatíca  -e ž (í) ženska, ki krade: prijeti tatico / ekspr. lisica je zvita tatica / kot psovka posestva si se polakomnila, tatica ♪
  13.      tatínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tatove ali tatinstvo: tatinska dejavnost / tatinski namen / tatinske oči / tatinska previdnost // ki krade: ima tatinskega soseda; zašel je v tatinsko družbo / ekspr. tatinska lisica, sraka / kot psovka: tat tatinski; seme tatinsko tatínsko prisl.: tatinsko se plaziti v hišo; tatinsko pohlepne oči ♪
  14.      tátovski  -a -o (ȃ) pridevnik od tat: tatovska druščina ♪
  15.      tatvína  -e ž (í) odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu; prijaviti tatvino; biti zaprt zaradi tatvine; tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji / drobna tatvina / duhovna tatvina ♦ jur. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom ♪
  16.      tavoléta  -e ž (ẹ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za zaboje zlasti za južno sadje: ladijski pod, tavolete in drugi žagarski izdelki ♪
  17.      tavtolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tavtologijo: tavtološka izjava / tavtološka zveza tavtolóško prisl.: tavtološko izrečen stavek ♪
  18.      tè  medm. (ȅ) 1. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: te, nič ne bo s temi načrti 2. izraža pomislek, dvom, zaskrbljenost: te, te, če bi mati izvedela, s kom se sestaja njena hči 3. izraža (zadržano) pritrjevanje: saj pravim, te, te, te, kar na lepem se nekaterim nasmehne sreča 4. izraža občudovanje: te, te, te, lepo hišo imaš / te, te, te, mlaska z ustnicami ♪
  19.      teatrálik  -a m (á) gled. kdor (rad) igra teatralno, poudarjeno gledališko: ta igralec je teatralik // kdor piše teatralna, poudarjeno gledališka dela: ta dramatik je teatralik ♪
  20.      teatrálika  -e ž (á) kar je teatralno, poudarjeno gledališko: uprizoritev se bliža teatraliki; obvladati teatraliko; cenena, igriva teatralika; teatralika drame, predstave / igrati brez teatralike / zunanja teatralika // ekspr. kar je teatralno, preračunano na učinek: govorniška, ženska teatralika ♪
  21.      teatralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. oblikovati, predstavljati s teatralnimi, gledališkimi sredstvi: dramatik, igralec, režiser je prizor teatraliziral 2. ekspr. nastopati teatralno, preračunano na učinek: ženska rada teatralizira teatralizíran -a -o: teatraliziran prizor; teatraliziran igralski temperament ♪
  22.      teatrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teatrologe ali teatrologijo: teatrološka dela / teatrološke zakonitosti ♪
  23.      teátrski  -a -o prid. (á) žarg. gledališki: teatrsko občinstvo / igralci in drugi teatrski ljudje / teatrska sezona / teatrske prvine besedila / teatrske kretnje teatralne teátrsko prisl.: teatrsko čista predstava ♪
  24.      tečáj  -a m (ȃ) 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih 2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj 3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj marke raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute / devizni tečaj ● bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne ◊ astr. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem ♪
  25.      têči  têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é) 1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo // premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici 2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr., redko ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika // neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se // neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče 3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi 4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje 5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče 6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno 7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice 8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati // gojiti tek, ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati // nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo 9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino ● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva ◊ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov tekóč -a -e: tekoč domov, je srečal soseda; promet je tekoč; tekoča hrana; poročati o tekočih zadevah; voda, tekoča iz pipe; učenec, sposoben tekočega branja; tekoče gorivo; tekoče leto ∙ tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; tekoča številka številka, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; publ. tekoče zlato nafta ♦ ekon. tekoči izdatki izdatki v tekoči krajši časovni enoti; fin. tekoči račun račun, ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; tekoče obresti obresti od enega do drugega obračuna; fiz., kem. tekoče agregatno stanje agregatno stanje, v katerem snov nima sama svoje oblike, ima pa gladino; mont. tekoči pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; teh. tekoči kisik pri nizki temperaturi utekočinjeni kisik; tekoči kristali tekočina iz molekul, ki so v prostoru urejene; tekoče stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. tekoča paginacija paginacija, ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino; prisl.: tekoče brati, govoriti; sam.: priti z delom na tekoče v stanje, ko se delo opravlja brez zaostanka, sproti; biti z dogodki na tekočem biti seznanjen z dogodki brez zamude, sproti ♪

   12.181 12.206 12.231 12.256 12.281 12.306 12.331 12.356 12.381 12.406  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA