Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (11.726-11.750)


  1.      stíkanje  tudi iztíkanje -a s (ȋ) glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami ♪
  2.      stíkati  -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše ● ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci ♪
  3.      stikováti  -újem tudi iztikováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano ♪
  4.      stíl  -a m (ȋ) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža ♦ lingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi ● ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan ♪
  5.      stilém  -a m (ẹ̑) lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: uporabljati stileme; za Cankarjevo prozo značilni stilemi ∙ publ. režijski stilem režijska značilnost ♪
  6.      stílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobe ◊ lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi stílno prisl.: slovnično in stilno izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
  7.      stílnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stilnega: stilnost pohištva / knjiž. slovenska opera je bila takrat že usmerjena v moderno stilnost v moderni stil ♪
  8.      stimulácija  -e ž (á) glagolnik od stimulirati: ekonomska stimulacija; stimulacija proizvodnje surovin; poudarjati pomen stimulacije za razvoj kmetijstva / finančna stimulacija / stimulacija srca ♪
  9.      stimulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stimulacijo: stimulacijski dodatek / stimulacijska sredstva ♪
  10.      stísk  -a m (ȋ) glagolnik od stisniti: stisk njegovih prstov je popustil; poslovila sta se z močnim stiskom rok; meriti moč stiska roke / poškodbe zaradi vrezov, stiskov in vbodov ♪
  11.      stísniti  -em dov. (í ȋ) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo // obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom; stisniti žebelj s kleščami; stisniti roko z obvezo // tesno obdati: hloda sta ga stisnila, da se ni mogel rešiti / sovražnik jih je stisnil v obroč obkolil / ekspr. hribi tu z vseh strani stisnejo dolino 2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik: stisniti otroka k sebi; stisnil je dekle na prsi; stisniti se k materi / stisnila je svoj obraz k njegovemu pritisnila // trdno držeč dati kam: stisniti dežnik, knjigo pod pazduho 3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: stisniti stole, vrste; stisnite se, da bo še on prisedel / stisniti škarje, vzmet // narediti, da je kaj tesno skupaj: stisniti ustnice, zobe 4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg: raztegniti in stisniti meh / ekspr. na tem mestu se dolina stisne / novi sneg je starega stisnil // s stiskom, pritiskom poškodovati: kolo mu je stisnilo nogo; brezoseb. avtomobil je spredaj cel, zadaj pa ga je zelo stisnilo 5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stisniti grozdje v stiskalnici; zmleti in stisniti sadje // s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: stisniti sok iz limone; stisniti nekaj kreme iz tube 6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: stisniti papir v kepo; stisniti slamo v bale 7. ekspr., s prislovnim določilom dati, spraviti kam, kjer je malo prostora: v dvorano so stisnili še nekaj dodatnih sedežev; stisnite kam še tega potnika; vsi so se stisnili okrog peči, v avtobus // naskrivaj, nahitro dati: v roko mu je stisnil nož / skrivaj mu je stisnil nekaj denarja dal 8. ekspr. s silo, z vztrajnostjo priti do česa: stisnil je nekaj denarja iz staršev; stisniti kar največ iz zemlje 9. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: stisnila ga je bolezen; bali so se, da jih bo stisnila lakota / spanec ga je stisnil zaspal je 10. ekspr. povzročiti kje topo bolečino: v nogo ga je stisnil krč; brezoseb. pri srcu ga je stisnilo // brezoseb. ganiti, prizadeti: čudno me stisne, ko to berem; ob pogledu na ranjence ga je stisnilo / pri srcu me stisne, če pomislim na to 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročiti, da kdo umre: stisnil ga je infarkt; jetra so ga stisnila / brezoseb.: hitro jo je stisnilo je umrla; vsak čas ga lahko stisne 12. pog., v zvezi z jo oditi, zbežati: strah ga je bilo, pa jo je stisnil; stisnil jo je z zabave ● ekspr. dušo, srce mu je stisnil nemir začutil je nemir; pog. nekaj metrov pod vrhom ga je stisnilo je onemogel; pog. s težavo je stisnil denar za nov avtomobil ga zbral, prišel do njega; pog. komaj je stisnil še zadnji izpit naredil, opravil; ekspr. za več let je moral stisniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; pog. kakega zajca bi rad stisnil ustrelil; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. komaj je stisnil zahvalo iz sebe se zahvalil; ekspr. stisniti koga v objem objeti stísniti se 1. prikriti se, navadno skrčen, sključen: stisniti se k tlom, za drevo; pred njihovimi pogledi se je stisnil v kot / stisnil se je pod odejo 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: stisniti se iz prepolne sobe na vrt; stisniti se skozi gnečo, ograjo stisnívši star.: poslovil se je, stisnivši mu roko; stisnivši zobe, se je pognal v vodo stísnjen -a -o 1. deležnik od stisniti: ljudje so bili stisnjeni na majhnem prostoru; tesno stisnjen pas; stisnjena pest; trmasto stisnjene ustnice 2. ki ima razmeroma majhen obseg; ozek: riba s stisnjenim telesom; stisnjena ramena 3. ekspr. pretirano varčen, skop: ne bodi tako stisnjen; na starost je postal stisnjen ● ekspr. narediti kaj s stisnjenimi zobmi z odporom, s premagovanjem; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje ◊ teh. jeklenka s stisnjenim plinom; stisnjena pločevina; tisk. stisnjeni stavek brez presledkov med vrsticami; vet. stisnjen trebuh živali; prim. iztisniti ♪
  12.      stísnjenost  -i ž (ȋ) 1. značilnost, stanje stisnjenega: stisnjenost pesti / občutek stisnjenosti utesnjenosti / ekspr. motila jih je njihova stisnjenost pretirana varčnost, skopost 2. ekspr. ozkost, omejenost: malomeščanska stisnjenost; stisnjenost podeželskega sveta ♪
  13.      stíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Stično: stiška opatija ♦ lit. stiški rokopis in Stiški rokopis več zapisov v slovenskem jeziku v latinsko pisani rokopisni knjigi iz prve polovice 15. stoletja ♪
  14.      stláčiti  -im, in stlačíti in stláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska a) zavzame manjši prostor: stlačiti seno; silažo je treba dobro stlačiti / stlačiti glino z nogami b) spremeni prvotno obliko: stlačiti klobuk, škatlo / stlačiti grozdje, sadje 2. s prislovnim določilom s tlačenjem spraviti kam: vso krmo so stlačili v silos; obleko je stlačil v nahrbtnik, vrečo / stlačiti zmleto meso v čreva / ekspr.: stlačiti knjigo v torbo dati; taka stvar se lahko stlači v žep / ekspr. v spored so stlačili marsikaj uvrstili; pren., ekspr. stlačiti znanje v učence // ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: vse obiskovalce so stlačili v eno sobo; vsi so se stlačili v dvorano / živeli so raje na deželi, niso se dali stlačiti v bloke ● ekspr. fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke oblekli; ekspr. kršilce reda so stlačili v zapor zaprli stláčen -a -o: stlačen klobuk; stlačeni so bili kot slaniki; stlačeno seno ♪
  15.      stoicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, katere vodilno etično načelo je življenje človeka v soglasju z njegovo naravo: stoicizem spada k antičnim materialističnim filozofijam; proučevati stoicizem 2. knjiž. mirnost, ravnodušnost: občudovali so njen stoicizem ♪
  16.      stóičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren ♪
  17.      stóiški  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na stoike: izpovedovati stoiške nazore / stoiška filozofija ♪
  18.      stojíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer kdo navadno stoji, je: stojišče izvoščkov, miličnika; stojišče za ribiče / stojišče avtobusov / dobila je dve vstopnici za stojišče; dijaško stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom ♦ alp. plezati do stojišča do prostora v skalovju, kjer se plezalec lahko ustavi za oddih ali varovanje tovariša 2. lov. prostor, kjer lovec čaka divjad pri skupnem lovu: določiti stojišča; zganjati divjad proti stojiščem 3. agr. površina v hlevu, ki je potrebna za stanje in ležanje ene živali: razširiti hlev za dvajset stojišč; prazna stojišča / stojišče za konje prostor, oddelek ● zastar. ljudje imajo o tem različna stojišča mnenja, poglede ♪
  19.      stójka  -e ž (ọ̑) pokončna podpora: postaviti, zamenjati stojke; podpreti poškodovane strope s stojkami; jeklena, lesena stojka / jamska stojka ♪
  20.      stojnína  -e ž (ȋ) 1. pristojbina za prodajni prostor na trgu: plačati, pobirati stojnino; na živinskem sejmu so zvišali stojnino 2. pristojbina za nepravočasno naložena ali raztovorjena vozila: plačati stojnino železnici; ladijska stojnina ♪
  21.      stókilográmski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki tehta sto kilogramov: stokilogramska teleta ♪
  22.      stólétnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stota obletnica: proslaviti stoletnico podjetja; stoletnica pesnikovega rojstva 2. sto let stara ženska: stoletnic ni zelo veliko ♪
  23.      stólnica 1 -e ž (ọ̑) cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica ● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu ♪
  24.      stólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolniški zvonik / stolniška šola ♪
  25.      stòlp  stôlpa m (ȍ ó) visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp // s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte ● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber ◊ alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču ♪

   11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA