Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (11.706-11.730)


  1.      stép  -í ž, daj., mest. ed. stépi (ẹ̑) zastar. stepa: prostrana step; ruska step ♪
  2.      stepálnik  -a m (ȃ) gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: kupiti stepalnik; stepalnik in mešalnik / električni stepalnik; stepalnik za sneg; prim. iztepalnik ♪
  3.      stepálo  -a s (á) gospodinjska priprava za stepanje beljakov, smetane: stepalo in žvrklja / stepalo za sneg ♪
  4.      stépski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: stepski veter; visoka stepska trava; stepske živali; običaji stepskih ljudstev; stepsko podnebje / značilnosti stepske pokrajine ♦ zool. stepski svizec svizec, ki živi v vzhodnoevropskih stepah, Marmota bobak ♪
  5.      stereofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stereofonijo: stereofonsko predvajanje glasbe / stereofonska glasba / stereofonski gramofon, magnetofon; stereofonski radijski sprejemnik; stereofonski studio, trak; stereofonska plošča ♪
  6.      stereográfski  -a -o prid. (ȃ) geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata ♪
  7.      stereometríja  -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo ♪
  8.      stêreoplôšča  in stêreo plôšča -e ž (ȇ-ó) stereofonska plošča: kupuje samo stereoplošče ♪
  9.      stereotípen  -pna -o prid. (ȋ) knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine: stereotipen izbor pesmi; stereotipna ilustracija; stereotipne predstave o življenju; stereotipno poročilo / stereotipni izrazi ◊ tisk. tiskati s stereotipnih plošč stereotipov ♪
  10.      stereotipíja  -e ž (ȋ) 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje ♪
  11.      steról  -a m (ọ̑) kem. življenjsko pomembna ciklična organska spojina v živalskih in rastlinskih organizmih: ergosterol in drugi steroli ♪
  12.      stetoskóp  tudi stetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za preiskovanje organov s poslušanjem, (zdravniška) slušalka: pritisniti stetoskop na prsi; osluškovati pljuča, srce s stetoskopom; zdravnik s stetoskopom okoli vratu ♪
  13.      stezà  -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje ◊ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
  14.      stézati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. stiskati: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati ♪
  15.      stéznik  -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm ◊ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč ♪
  16.      stíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov ♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja ♪
  17.      stíha  prisl. (ȋ) knjiž. tiho, potiho: nihče ne poje, vsi le stiha brundajo; govoriti stiha / oče se stiha veseli sinovega obiska natihem ♪
  18.      stihíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stihijo: stihijski razvoj mest; zajeziti stihijsko gradnjo; stihijska gospodarska politika stihíjsko prisl.: stihijsko delati; cene so se stihijsko povečevale ♪
  19.      stík  -a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom 2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami 3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik // v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika 4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pismenih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju // odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci 5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija ● redko imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo ♪
  20.      stikálo  -a s (á) priprava za vključevanje ali izključevanje električnega toka: obrniti, zasukati stikalo; pritisniti na stikalo; stikalo namizne svetilke / električno stikalo ♦ elektr. časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; enopolno stikalo; kolebno stikalo pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice; odcepno stikalo ♪
  21.      stíkanje  tudi iztíkanje -a s (ȋ) glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami ♪
  22.      stíkati  -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše ● ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci ♪
  23.      stikováti  -újem tudi iztikováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano ♪
  24.      stíl  -a m (ȋ) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža ♦ lingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi ● ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan ♪
  25.      stilém  -a m (ẹ̑) lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: uporabljati stileme; za Cankarjevo prozo značilni stilemi ∙ publ. režijski stilem režijska značilnost ♪

   11.581 11.606 11.631 11.656 11.681 11.706 11.731 11.756 11.781 11.806  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA