Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (1.126-1.150)



  1.      bábiti se  -im se nedov.) slabš., redko družiti se z ženskami
  2.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
  3.      bábji  -a -e prid. () slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
  4.      bablè  -éta s ( ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe
  5.      bábnica  -e ž () 1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes // (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica
  6.      babšè  tudi babščè -éta s ( ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
  7.      babúra  -e ž () slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
  8.      báchovski  -a -o [bah-] prid. () tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe ♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb
  9.      bádelj  -dlja m (á) bot. visoka trnata primorska rastlina, Silybum marianum
  10.      bágrski  tudi bágerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve
  11.      baháčka  -e ž () ženska, ki se (rada) baha: znana bahačka
  12.      bajálka  -e [k] ž () knjiž. ljudska pripovedovalka
  13.      bájanica  -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica
  14.      bájaništvo  -a s (ā) iskanje z bajanico
  15.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  16.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  17.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  18.      bájtarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bajtarje: bajtarski otroci; bil je iz bajtarske družine; bajtarska zemlja / bajtarska revščina; sam.: tak kmet, pa je vzel bajtarsko
  19.      bakalá  m neskl. () nar. primorsko posušena riba trska; polenovka: okusno pripravljen bakala
  20.      bakalár  -a m () redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar
  21.      bakhántinja  tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj // knjiž. strastna, razuzdana ženska
  22.      bákhovski  -a -o prid. () tak kot pri bogu Bakhu: njegova smejoča se bakhovska glava
  23.      bakrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke
  24.      bakrenopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bakrene polti: bakrenopolta ženska
  25.      bakro...  ali bákro... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na baker: bakrorez, bakrorezen; bakrotisk, bakrotiskar

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA