Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (1.101-1.125)


  1.      avtomátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko ♪
  2.      avtomobilístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka ♪
  3.      avtomobílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu ♪
  4.      ávtoreferát  -a m (ȃ-ȃ) knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi: objaviti avtoreferat ♪
  5.      ávtorica  -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje; znana avtorica; avtorica romana ♪
  6.      avtorizacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina ♪
  7.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
  8.      ávtostòp  -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop ♪
  9.      ávtostóparka  tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark ♪
  10.      avtotipíja  -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
  11.      azaléja  -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum ♪
  12.      aziátski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten ♪
  13.      ázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije ♪
  14.      azílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na azil: azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi ♪
  15.      aztéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška država / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov ♪
  16.      ažúrnost  -i ž (ȗ) adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost ♪
  17.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani ♪
  18.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
  19.      babéla  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: zijalasta babela; molči, babela! ♪
  20.      babétina  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: prekleta babetina! ♪
  21.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
  22.      babilónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava ∙ babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava ♪
  23.      bábina  -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina ♪
  24.      bábine  -bin ž mn. (ȃ) star. (po)porodna doba: ženska je v babinah ♪
  25.      bábiški  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na babica 2: babiška šola ♪

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA