Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (10.401-10.425)



  1.      rekordêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na rekorderje ali rekorderstvo: rekorderska ekipa / rekordersko vozilo
  2.      rekóven  -vna -o prid. (ọ̄) zastar. razvpit, zloglasen: rekoven pijanec, ženskar
  3.      rekreacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na rekreacijo: rekreacijski center / rekreacijske naprave / rekreacijski turizem; rekreacijsko drsanje, plavanje ♦ urb. rekreacijska površina
  4.      rekvizícija  -e ž (í) odvzem premičnin zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvizicija avtomobila, živine / ker četa ni imela hrane, so odšli na rekvizicijo / vojaška rekvizicija ♦ jur. odvzem premičnin z odškodnino zaradi splošnih vojaških potreb v vojnem stanju, ob elementarnih nesrečah // nekdaj dajatev zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: nalagati prebivalstvu rekvizicije; zvišati rekvizicijo; rekvizicija v krmi, živilih
  5.      rekvizicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na rekvizicijo: rekvizicijska akcija / rekvizicijsko potrdilo / rekvizicijska komisija
  6.      rekvizitárna  -e ž () gled. skladišče rekvizitov: gledališka rekvizitarna
  7.      rekvizitêrka  -e ž () ženska oblika od rekviziter: rekviziterka in garderoberka
  8.      rekvizítor  -ja m () kdor rekvirira: partizanska patrulja je presenetila rekvizitorje
  9.      relacíjski  in relácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na relacijo: relacijska vprašanja sodobnega sveta / relacijska tarifa
  10.      relaksacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na relaksacijo: relaksacijski čas / relaksacijska vaja
  11.      reléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) 1. elektr. ki za delovanje uporablja rele: relejna telefonska centrala // ki deluje kot rele: relejna ura 2. elektr. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: relejni satelit; postavljati po vrhovih hribov relejne postaje / radio Koper je tudi relejna postaja radia Ljubljane 3. voj. nanašajoč se na sprejemanje in posredovanje sporočil: relejna kurirska postaja / relejna mreža
  12.      reléjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rele: relejski kontakti / relejska postaja relejna postaja
  13.      relígija  -e ž (í) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije // s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska, krščanska religija; monoteistične religije / državna religija v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo 2. ekspr., z rodilnikom nazor, prepričanje, ki velja kot najvišja, najpomembnejša vrednota: humanizem je religija našega časa / religija tehnike oboževanje, poveličevanje
  14.      religióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost religioznega, vernost: njegova religioznost se je poglobila / budistična, krščanska religioznost / religioznost te pesmi je očitna
  15.      relíkt  -a m () kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij, ostanek: ta beseda je relikt; relikti starih verovanj v ljudskem izročilu; pren., knjiž. glavna oseba v romanu je relikt kapitalizma ∙ knjiž. ta poklic je danes že relikt zelo redek // biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki se ohrani na ozko omejenem področju iz prejšnjih geoloških dob: ta vrsta polžev je relikt ♦ geol. ledenodobni, terciarni relikti
  16.      renegátka  -e ž () ženska oblika od renegat: v tujini je postala renegatka
  17.      renegátski  -a -o prid. () nanašajoč se na renegate: renegatsko dejanje / renegatska skupina
  18.      renesánsa  -e ž () 1. um. evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: proučevati renesanso in barok; glasbena renesansa; renesansa v slikarstvu / italijanska renesansa; karolinška renesansa // doba tega sloga: razvoj arhitekture v renesansi / pozna renesansa 2. knjiž. prerod: renesansa univerze / renesansa športa v dvajsetem stoletju razcvet
  19.      renesánski  -a -o prid. () knjiž., redko renesančen: renesanski slog / renesanska arhitektura
  20.      rénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta 2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling // kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga ◊ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
  21.      rénta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah dohodek od lastništva nepremičnin, vplačanega denarja: dobivati, imeti rento; živeti od rente / podpisati dogovor o dosmrtni renti; poškodovanec ima pravico do mesečne rente / prodati rento ♦ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja
  22.      rentabílen  -lna -o prid., rentabílnejši () ki prinaša dobiček ali pri katerem se dejanski stroški v celoti povrnejo, donosen: rentabilna proizvodnja; pri teh cenah govedoreja ni rentabilna; rentabilno poslovanje / rentabilna železniška proga // ki prinaša dobiček, korist: to delo ni rentabilno / izbral si je rentabilen poklic rentabílno prisl.: rentabilno poslovati
  23.      rentgenolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rentgenologe ali rentgenologijo: rentgenološke preiskave / rentgenološki inštitut; rentgenološki oddelek bolnišnice
  24.      réntgenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uporabo rentgenskih žarkov: rentgensko presvetljevanje; rentgensko slikanje zob / rentgenski aparat aparat za presvetljevanje ali slikanje telesnih delov, organov z rentgenskimi žarki / rentgenski oddelek v bolnišnici; rentgenski tehnik ◊ fiz. rentgenski žarki ali rentgenska svetloba elektromagnetno valovanje z majhno valovno dolžino, izvirajoče iz elektronov v atomih; rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; med. rentgenski izvid; rentgenski posnetek; rentgenska diagnostika; teh. rentgenska naprava za odkrivanje razpok v zidu; rentgenska preiskava ulitka réntgensko prisl.: rentgensko slikati prsni koš
  25.      réntnica  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah ženska, ki ima, prejema rento: poročil se je z bogato rentnico

   10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA