Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (10.206-10.230)


  1.      razoblíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen je razobličila njeno telo / pisatelj je realnost razobličil ∙ knjiž. pri pranju se je obleka razobličila izgubila pravilno obliko ♪
  2.      razoblikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko ♪
  3.      razodétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razodeti: preprečiti komu razodetje resnice, skrivnosti // kar se razodene, pove: to razodetje je vse zelo presenetilo; nenavadno razodetje ∙ ekspr. to je bilo zanj pravo razodetje nekaj popolnoma novega; ekspr. ta igralec je bil resnično razodetje proti pričakovanju zelo dober, uspešen ♦ rel. Razodetje zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; (božje) razodetje kar je znano o Bogu, izvoru in zadnjih ciljih življenja in sveta, zlasti iz svetega pisma ♪
  4.      razonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila ♪
  5.      razpádanje  -a s (ā) glagolnik od razpadati: razpadanje kamenja, skal / razpadanje lesa, listja; razpadanje trupel / razpadanje organskih snovi / razpadanje rimskega cesarstva ♪
  6.      razpádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov 2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada // kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi 3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada razpadajóč -a -e: razpadajoč grad; razpadajoča armada; smrad po razpadajoči mrhovini ♪
  7.      razpásti  -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade // kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik 3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo ◊ fiz. atomsko jedro razpade razpádel -dla -o: ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo ♪
  8.      razpecljáti  -ám dov. (á ȃ) agr. potrgati jagode s pecljevine: pred stiskanjem grozdje razpecljajo ♪
  9.      razpečeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor razpečuje: razpečevalci mamil / knjiž. ta knjigarnar je vnet razpečevalec slovenskega tiska v Ameriki razširjevalec ♪
  10.      razpeljáti  -péljem tudi -ám dov., razpêlji razpeljíte; razpêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljati vrvi, žice / razpeljati trto po zidu 2. narediti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: kos je razpeljal mladiče (iz gnezda); siničke so se razpeljale; pren., ekspr. otroci so se že razpeljali 3. redko razvoziti: razpeljati blago po trgovinah razpelján -a -o: lepo razpeljana vinska trta; vrvi so že razpeljane ♪
  11.      razpetína  -e ž (í) knjiž. razpon: izmeriti razpetino; razpetina kril; velikost razpetine / majhna razpetina barvne skale / časovna razpetina ♦ grad. razpetina mostu razdalja med opornikoma ♪
  12.      razpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od razpirati: razpiranje in upogibanje vej / škarje ob vsakem razpiranju zacvilijo / razpiranje črk, vrst ♪
  13.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
  14.      razplájhati  -am dov. (ȃ) nar. razburkati, razpljuskati: veter je razplajhal morje / razplajhati vodo v vedru ♪
  15.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  16.      razpóčnik  -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
  17.      razpodelítev  -tve ž (ȋ) knjiž. razdelitev, porazdelitev: razpodelitev zemlje / umetniška razpodelitev barv ♪
  18.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  19.      razpókanost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razpokanega: razpokanost lesa, skale ♪
  20.      razpókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka; ob potresu so zidovi razpokali; koža razpoka zaradi vetra; prečno razpokati razpókan -a -o: razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje je razpokano ♪
  21.      razpoložênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na razpoloženje: ugotavljati pesnikove razpoloženjske značilnosti / razpoloženjska glasba; razpoloženjsko slikarstvo / hitro minljiva razpoloženjska stanja ♦ lit. razpoloženjska lirika razpoložênjsko prisl.: razpoloženjsko zasnovani portreti ♪
  22.      razporédba  -e ž (ẹ̑) knjiž. razporeditev: razporedba predmetov v prostoru / kronološka razporedba snovi ♪
  23.      razporedítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev ◊ voj. bojna razporeditev ♪
  24.      razposajênka  -e ž (é) ženska oblika od razposajenec: to dekle je prava razposajenka ♪
  25.      razpráva  -e ž (ȃ) 1. izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari: začela se je razprava; udeležiti se razprave; publ. poseči v razpravo; sodelovati v razpravi; dolga, temeljita razprava; ideološka, politična razprava; razprava o gledališkem programu; izhodišče za razpravo 2. sestavek, ki strokovno obravnava in rešuje kako (še ne rešeno) vprašanje: napisati, objaviti, prebrati razpravo; predmet, vsebina razprave; članki, knjige in razprave / knjižna, tipkopisna razprava / znanstvena razprava 3. jur. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo zadeve v navzočnosti strank: razprava bo ob devetih; odložiti, prekiniti razpravo; priti na razpravo; zapisnik o razpravi / sodna, zapuščinska razprava ♪

   10.081 10.106 10.131 10.156 10.181 10.206 10.231 10.256 10.281 10.306  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA