Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sivega (4)

1.      bór  -a m (ọ̑) kem. element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, element B ♪
2.      silícij  -a m (í) kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik ♪
3.      sivína  -e ž (í) 1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli 2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo obleko ♦ anat. siva živčna snov v osrednjem živčevju ♪
4.      sívost  -i ž (í) lastnost sivega, siva barva: ugotavljati stopnjo sivosti / ekspr. sivost življenja ♪