Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sito (56)

1.      síto  -a s (í) 1. priprava iz ogrodja z gosto mrežo, zlasti za sejanje moke: izdelovati sita; mreža, obod sita / presejati skozi sito; po sejanju ostanejo otrobi na situ; gosto, redko sito; svileno, žičnato sito; sito za belo moko / mlinsko sito ♦ čeb. čebelno sito priprava iz matične rešetke za ločevanje čebel od trotov; elektr. električno sito priprava, ki prepušča samo tok določenih frekvenc; fot. sito priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv; filter // redko cedilo: pretlačiti jagode skozi sito; odcediti solato na situ 2. ekspr., navadno v zvezi z biti, dati izraža podrobno kritično obravnavo, pretres z namenom odstraniti nebistveno, slabo: danes bodo na situ njegove izjave; dati na sito vse kandidate / predlogi so šli skozi različna sita / sito cenzure, zgodovine ♪
2.      sítost  -i ž (í) stanje sitega človeka: občutek sitosti; odžejanost in sitost / jesti do sitosti / živeti v preveliki sitosti / ekspr.: duhovna sitost; sitost neprestanih obljub ● slabš. ta sitost presita ne ve, kaj se pravi stradati sit človek; knjiž. sitost barv nasičenost ♪
3.      sitotísk  -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito: dobro obvladuje sitotisk; uporaba sitotiska / sitotisk na blago // odtis v tej tehniki: na steni so viseli akvareli in sitotiski ♪
4.      sítovec  -vca m (ȋ) bot. močvirska rastlina s ščetinastimi listi in cveti v glavicah, Schoenus: loček in sitovec ♪
5.      oksíton  tudi oksítonon -a m, mn. oksítoni m in oksítona s (ȋ) lingv. beseda z naglasom na zadnjem zlogu ♪
6.      presítost  -i ž (í) stanje presitega človeka: občutek presitosti / ekspr. to je povzročila presitost ljudi ♪
7.      stasítost  -i ž (ȋ) knjiž. postavnost: občudovali so mladeničevo stasitost ♪
8.      zanosítost  -i ž (ȋ) zastar. zanosnost, zanos: zanositost besed, čustev / prevzela ga je zanositost ♪
9.      fílter  -tra m (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta ♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir ♪
10.      góst  -a -o tudi -ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ́) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete snovi: gost sprimek / gost kruh // nav. ekspr. skozi katerega se težko vidi: gost dim, prah; gosta megla, sopara / gosta tema 3. razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih: gosti cveti; gosti zobje; goste veje; goste zvezde; gosto bukovje, grmovje; drevje je preveč gosto / gosti lasje; gosta črna brada; pes ima zelo gosto dlako // ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih: gost glavnik; gost gozd; gost šop cvetov; gosta gruča ljudi / gost dež, sneg / gosta tkanina; gosto sito z majhnimi luknjicami 4. ki se pojavlja v kratkih časovnih presledkih: gosti streli, udarci / gosti obiski pogostni / dela goste korake kratke, drobne 5. ki obstaja v veliki meri: gost promet; gosta naseljenost dežele / gosta senca lipe / knjiž. gost molk popoln / težko je poslušal gosto pripovedovanje žensk gostobesedno ◊ les. gost les les z gostimi letnicami; obrt. gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke gósto in gostó prisl.: gosto kuhan riž; gosto razpredena tihotapska mreža; gosto tekoč; gosto zazidana površina gósti -a -o sam.: nič gostega ne sme jesti; mešati do gostega; na gosto saditi nagosto; po gostem mu je pisal pogostem ♪
11.      izšóbiti  -im dov. (ọ́ ọ̄) navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej: izšobila je ustnice / izšobiti usta izšóbiti se našobiti se: popestovala [je] roke, se izšobila pod zdicastim nosom .. in se naredila še bolj sito in odžejano (P. Zidar) izšóbljen -a -o: izšobljene ustnice; izšobljena usta ♪
12.      kápna  -e ž (ā) pog. prevleka za (prešito) odejo: kapna z rombastim izrezom ♪
13.      kapúca  -e ž (ȗ) koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu: potegniti si kapuco čez glavo, na glavo; dežni plašč s kapuco ♪
14.      korúzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na koruzo: koruzna slama; koruzno steblo, zrno / koruzni zdrob; koruzna moka / koruzni kruh, močnik; koruzni žganci ♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; zool. koruzni molj molj, ki povzroča škodo zlasti na koruzi, Sitotroga cerealella ♪
15.      mlínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlin: mlinski stroji; mlinsko sito / mlinski kamen kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja; mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina / mlinski jez / mlinska industrija ∙ ekspr. potok žene žage in mlinske kamne mline; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; knjiž., redko ta človek mi je mlinski kamen za vratom zelo veliko breme ♦ teh. mlinska gred gred, ki vrti zgornji mlinski kamen ♪
16.      nažŕtost  -i ž (ȓ) nizko sitost, prenasičenost: ves zavaljen je in brez sape od same nažrtosti ♪
17.      obšíti  -šíjem dov., obšìl (í ȋ) s šivanjem dokončati, dodelati rob: prtič mora še obšiti / obšiti gumbnice / rob je treba obšiti / s čipkami obšiti zavese obrobiti obšít -a -o: obšito krilo ♪
18.      odcedíti  -ím dov., odcêdi in odcédi; odcédil (ȋ í) počasi odliti: odcediti čaj, kavo; ko se gošča usede, tekočino odcedimo // s počasnim odlivanjem narediti, da kaj ni v tekočini: odcediti krompir, testenine / umiti paprike in jih odcediti na cedilu; stresti zelenjavo na sito, da se odcedi ● vulg. odcediti si mehur opraviti malo potrebo odcedíti se počasi odteči: ko se voda odcedi, dodamo zelenjavo / ekspr. na križišču je postal, da se je odcedila reka avtomobilov počasi odpeljala odcejèn -êna -o: odcejene jagode potresemo s sladkorjem ♪
19.      odcejálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odcejanje: odcejalne odprtine / odcejalno sito ♪
20.      odéti  odénem dov., odêni odeníte (ẹ́) namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / redko odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd // knjiž. obleči: odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti ● knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo odéti se knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je odela v mir, molk; odeti se v lahen sen zaspati; odeti se s ponosom postati ponosen odevèn -êna -o zastar.: odevena v drag plašč odét -a -o: v črno čipkasto obleko odeto telo; zebe ga, ker je premalo odet ♪
21.      odžéjanost  -i ž (ẹ̑) stanje odžejanega: odžejanost in sitost / pil je do odžejanosti ♪
22.      oglávnica  -e ž (ȃ) knjiž. koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu; kapuca: potegniti oglavnico čez čepico; plašč z oglavnico // kar se nosi na glavi, navadno kot del oblačila: bele oglavnice redovnic; glava v črni potapljaški oglavnici kapi ♦ lov. oglavnica za sokole nekdaj pokrivalo, ki pokriva sokolu oči in ušesa pred lovom ♪
23.      podšív  -a m (ȋ) kar je podšito: klobuk z usnjenim podšivom / redko podšiv plašča se je strgal podloga ♪
24.      ponosít  -a -o prid. (ȋ) zastar. ponosen: ponosit človek / njegov nastop je ponosit / ponosita hiša ponosíto prisl.: ponosito se držati ♪
25.      preobléči  -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena ♪

1 26 51