Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
site (45-69)
- razrešítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razrešiti: razrešitev uganke / razrešitev aktualnih vprašanj / razrešitev predsednika, delavskega sveta ♪
- razrušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razrušiti: razrušitev trdnjave ♪
- rešítelj -a m (ȋ) kdor koga reši: ponesrečenec se je zahvalil rešiteljem / interniranci so čakali na rešitelje / ekspr. rešitelj domovine ♪
- rešíteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od rešitelj: zahvalil se je svoji rešiteljici / ekspr. smrt rešiteljica ♪
- rešítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve 3. navadno v povedni
rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev ◊ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat ♪
- rušítelj -a m (ȋ) kdor ruši: rušitelji so začeli podirati hišo / ekspr. rušitelj enotnosti / ekspr. brezobzirni rušitelji tradicije ♪
- rušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od rušiti: rušitev poškodovanih hiš ♪
- sámooprašítev -tve ž (ȃ-ȋ) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice ♪
- sešítek -tka [sǝš in seš] m (ȋ) star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja ♪
- sprašítev -tve ž (ȋ) čeb. spolna združitev: sprašitev matice ♪
- udušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od udušiti: udušitev upora / udušitev nemira (v sebi) ♪
- ugasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ugasiti: ugasitev vžigalice ♪
- uglasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od uglasiti: uglasitev klavirja / uglasitev stališč ♪
- utelesítev -tve ž (ȋ) glagolnik od utelesiti: odrska utelesitev besedila / Shakespearove drame so najmogočnejša utelesitev duha renesanse ♪
- utešítev -tve ž (ȋ) glagolnik od utešiti: utešitev otroka / utešitev lakote / potruditi se za utešitev svojih potreb, želja / kako naj mi bo to v utešitev v uteho ♪
- vršítelj -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja: vršitelj ukazov / vršitelj idej uresničevalec ♪
- všítek -tka m (ȋ) klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje oblačila telesu: narediti, označiti všitek; dolg, poševen všitek; globina všitka / prsni, ramenski všitek; všitek v pasu ♪
- zadušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zadušiti: zadušitev s plinom; smrt zaradi zadušitve / zadušitev stavke, upora / zadušitev požara ♪
- zamašítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zamašiti: zamašitev lukenj v ladijskem trupu / zamašitev odtoka / zamašitev žil s krvnimi strdki ♪
- zanosítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost ♪
- zarosítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zarositi: zarositev šip ♪
- zastrašítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zastrašiti: zastrašitev otroka ♪
- zgrešítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zgrešiti: zgrešitev cilja / zgrešitev življenjskega smisla ♪
- zrušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zrušiti: zrušitev mostu, zidu / zrušitev oblasti ♪
- absolutórij -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem ♪
1 20 45 70 95 120 145 170 195 220