Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

site (45-69)



  1.      razrešítev  -tve ž () glagolnik od razrešiti: razrešitev uganke / razrešitev aktualnih vprašanj / razrešitev predsednika, delavskega sveta
  2.      razrušítev  -tve ž () glagolnik od razrušiti: razrušitev trdnjave
  3.      rešítelj  -a m () kdor koga reši: ponesrečenec se je zahvalil rešiteljem / interniranci so čakali na rešitelje / ekspr. rešitelj domovine
  4.      rešíteljica  -e ž () ženska oblika od rešitelj: zahvalil se je svoji rešiteljici / ekspr. smrt rešiteljica
  5.      rešítev  -tve ž () 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve 3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev ◊ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat
  6.      rušítelj  -a m () kdor ruši: rušitelji so začeli podirati hišo / ekspr. rušitelj enotnosti / ekspr. brezobzirni rušitelji tradicije
  7.      rušítev  -tve ž () glagolnik od rušiti: rušitev poškodovanih hiš
  8.      sámooprašítev  -tve ž (-) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice
  9.      sešítek  -tka [sǝš in seš] m () star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja
  10.      sprašítev  -tve ž () čeb. spolna združitev: sprašitev matice
  11.      udušítev  -tve ž () glagolnik od udušiti: udušitev upora / udušitev nemira (v sebi)
  12.      ugasítev  -tve ž () glagolnik od ugasiti: ugasitev vžigalice
  13.      uglasítev  -tve ž () glagolnik od uglasiti: uglasitev klavirja / uglasitev stališč
  14.      utelesítev  -tve ž () glagolnik od utelesiti: odrska utelesitev besedila / Shakespearove drame so najmogočnejša utelesitev duha renesanse
  15.      utešítev  -tve ž () glagolnik od utešiti: utešitev otroka / utešitev lakote / potruditi se za utešitev svojih potreb, želja / kako naj mi bo to v utešitev v uteho
  16.      vršítelj  -a m () knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja: vršitelj ukazov / vršitelj idej uresničevalec
  17.      všítek  -tka m () klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje oblačila telesu: narediti, označiti všitek; dolg, poševen všitek; globina všitka / prsni, ramenski všitek; všitek v pasu
  18.      zadušítev  -tve ž () glagolnik od zadušiti: zadušitev s plinom; smrt zaradi zadušitve / zadušitev stavke, upora / zadušitev požara
  19.      zamašítev  -tve ž () glagolnik od zamašiti: zamašitev lukenj v ladijskem trupu / zamašitev odtoka / zamašitev žil s krvnimi strdki
  20.      zanosítev  -tve ž () glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost
  21.      zarosítev  -tve ž () glagolnik od zarositi: zarositev šip
  22.      zastrašítev  -tve ž () glagolnik od zastrašiti: zastrašitev otroka
  23.      zgrešítev  -tve ž () glagolnik od zgrešiti: zgrešitev cilja / zgrešitev življenjskega smisla
  24.      zrušítev  -tve ž () glagolnik od zrušiti: zrušitev mostu, zidu / zrušitev oblasti
  25.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem

   1 20 45 70 95 120 145 170 195 220  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA