Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sira (266) 
- sirár tudi sírar -ja m (á; ȋ) kdor izdeluje sir: njegov oče je bil sirar; priročnik za maslarje in sirarje ♪
- sírarica -e ž (ȋ) redko sirarnica: planšarice so se zbrale pred sirarico ◊ zool. muha sirarica sirarska muha ♪
- siráriti -im nedov. (á ȃ) izdelovati sir: maslariti in sirariti ♪
- sirárna -e ž (ȃ) 1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni 2. redko sirarnica: planinska sirarna ♪
- sirárnica -e ž (ȃ) stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico ♪
- sirárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v sir ♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei ♪
- sirárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem sira: razvoj sirarstva; maslarstvo in sirarstvo ♪
- sírast -a -o prid. (í) podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov // bel, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve ♦ agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza sírasto prisl.: sirasto bela koža; sirasto kiselkast ♪
- adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi ♪
- afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah ♪
- anonsírati -am dov. in nedov. (ȋ) raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih ♪
- avansíranje -a s (ȋ) glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del ♪
- avansírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala ♪
- balansíranje in balancíranje -a s (ȋ) glagolnik od balansirati: balansiranje na kolesu ♪
- balansírati in balancírati -am nedov. (ȋ) 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico ♪
- basírati -am nedov. (ȋ) pog. 1. peti bas: v zboru je vneto basiral 2. ekspr. govoriti z basom: prehlajen je, zato tako basira ♪
- blanšírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo 2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje blanšíran -a -o: blanširani špinačni listi; blanširano usnje ♪
- bosírati -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. površinsko obdelati kamen ♪
- bronsíranje in broncíranje in bronzíranje -a s (ȋ) glagolnik od bronsirati: bronsiranje raznih predmetov ♪
- bronsírati -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir bronsíran in broncíran in bronzíran -a -o: bronsirana zaponka / okrasiti z bronsiranim papirjem ♪
- brošíranje -a s (ȋ) glagolnik od broširati: broširanje knjig; delavnica za broširanje ♪
- brošírati -am nedov. in dov. (ȋ) spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice: broširati knjige brošíran -a -o: broširana izdaja; broširana knjiga ♪
- dasirávno vez. (á) knjiž., redko čeprav: poslušali so ga, dasiravno mu niso dosti verjeli ♪
- deklasíranec -nca m (ȋ) 1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec 2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja ♪
- deklasíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
