Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sipat (38-62)


  1.      prijáznost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost prijaznega človeka: odlikuje ga prijaznost in poštenost; s svojo prijaznostjo jih je prevzela; prijaznost gostitelja / iz prijaznosti mu je obljubil ∙ ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen // prijazno dejanje, ravnanje: izkazovati komu prijaznosti; zahvaljujem se vam za to prijaznost; obsipati s prijaznostmi 2. star. ljubezen, prijateljstvo: njuna prijaznost se je razdrla; skleniti mir in prijaznost; potegoval se je za njeno prijaznost / živeti v prijaznosti ♪
  2.      razsíp  -a m (ȋ) 1. glagolnik od razsuti ali razsipati: preprečevati razsip zrnja 2. zastar. razvalina: na hribu je razsip nekdanjega gradu ♪
  3.      razsípanje  -a s (ȋ) glagolnik od razsipati: razsipanje zrn / lahkomiselno razsipanje denarja, premoženja ♪
  4.      sesíp  -a [sǝs in ses] m (ȋ) glagolnik od sesuti se ali sesipati se: sesip zemlje / po potresu so ostali sesipi in udori ♪
  5.      sesípanje  -a [sǝs in ses] s (ȋ) glagolnik od sesipati se: sesipanje kamenja, zemlje ♪
  6.      sesúvati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ú) nar. zahodno sesipati se: zemlja se sesuva ♪
  7.      sípanje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od sipati: sipanje žita v vreče / sipanje bomb 2. fiz. razprševanje svetlobe na drobnih delcih: zakoni sipanja / sipanje svetlobe na prašnih delcih ♪
  8.      solíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi 2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe ● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je ◊ agr. soliti sir na suho, v slanici soljèn -êna -o: prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha je že soljena; soljena čreva ♪
  9.      súti  sújem nedov., súl in sùl (ú ȗ) star. 1. sipati: suti žito v vrečo / sonce suje žarke z neba / sreča ni sula rož v njegovo življenje 2. usipati se, padati: kamenje suje na cesto; iskre so se sule na vse strani / toča se že suje 3. (hitro) množično prihajati; usipati se: iz dvorane so suli ljudje ♪
  10.      svetlôba  -e ž (ó) 1. kar omogoča, da so predmeti vidni: svetloba narašča, pojema; stal je tako, da mu je svetloba padala, sijala na obraz; oddajati, razprševati svetlobo; zaznavati svetlobo; bela, modra, rdeča svetloba; bleda, iskreča se, medla, močna svetloba; knjiž. mehka svetloba; ekspr. morje, poplava svetlobe; dvorana je bila polna svetlobe; ekspr. pramen svetlobe; svetloba in tema / dnevna, jutranja svetloba; naravna, umetna svetloba; sončna svetloba; svetloba nočne svetilke / svetloba prihaja z leve; luč ni dajala nobene svetlobe; svetlobo jim daje sončna energija; indirektna, navpična, stranska svetloba; jašek za dovajanje svetlobe; vir svetlobe / dvigniti, pogledati predmet proti svetlobi tako, da pada nanj ali ga presvetljuje; pri močni svetlobi se zenica zoži; pren., ekspr. svetloba spoznanja; zmaga svetlobe nad temo // kar povzroča kemične spremembe v rastlinah, nekaterih snoveh: rastlinam primanjkuje svetlobe in zraka; izpostaviti kaj delovanju svetlobe; pod vplivom svetlobe in toplote začne seme kaliti; občutljiv za svetlobo; na svetlobi neobstojen vitamin / plevel jemlje rastlinam svetlobo 2. fiz. elektromagnetno valovanje, zaznavno neposredno z vidom: svetloba se širi; odbijati, sevati, sipati svetlobo; valovna dolžina svetlobe; hitrost svetlobe / enobarvna svetloba ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine; fluorescenčna svetloba; hladna svetloba ki jo oddaja hladen vir svetlobe; infrardeča svetloba; polarizirana svetloba / vidna svetloba 3. lastnost predmetov, da so vidni: svetloba zvezde se veča; izgubljati svetlobo; svetloba meseca ● knjiž. svetloba je izginila iz njihovih oči njihove oči niso več izražale veselja, pričakovanja; ekspr. človek hrepeni po svetlobi po spoznanju, jasnosti; ekspr. v njenem življenju je bilo malo svetlobe lepega ◊ fot. razmerje med svetlobo in sencami med osvetljenimi in temnimi mesti ♪
  11.      štúpati  -am nedov. (ȗ) nižje pog. potresati, posipati: štupati travnik z umetnim gnojilom ♪
  12.      trosílnica  -e ž (ȋ) priprava, naprava za trosenje: posipati pesek s trosilnico ♪
  13.      ulívati  -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í) izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec // izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca ulívati se 1. teči, odtekati silovito in v velikih količinah: voda se je ulivala po pobočju / ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze // knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu // ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega 2. brezoseb. zelo, močno deževati: ves dan se je ulivalo / v osebni rabi v presledkih se je ulival dež ulivajóč -a -e: hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje ♪
  14.      usípanje  -a s (ȋ) glagolnik od usipati: usipanje zrnja iz vreče / usipanje ometa s sten ♪
  15.      usipávati  -am nedov. (ȃ) usipati: usipavati žito iz vreče / izpod žage se usipava žaganje / ljudje so se začeli usipavati iz dvorane ♪
  16.      vélnica  -e [u̯n] ž (ẹ̑) 1. navadno lesena priprava za zajemanje žita, moke: z velnico vsipati žito v vrečo / dodati velnico moke 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje: z velnico metati žito iz kota v kot; ročaj velnice ♪
  17.      vetrnjáča  -e ž (á) 1. nar. vejalnik: sipati žito v vetrnjačo 2. zastar. mlin na veter: postaviti vetrnjačo ♪
  18.      vkopávati  -am nedov. (ȃ) dajati, polagati kaj v izkopano jamo, vdolbino in zasipati: vkopavati kanalizacijske cevi, električne vode // dajati, polagati spodnji del česa v izkopano jamo, vdolbino in zasipati, zlasti zaradi trdnejše namestitve: vkopavati kole v vinogradu; vkopavati stebre vkopávati se 1. zaradi padca, teže prodirati v tla in se delno zakrivati: pregrade so se vedno globlje vkopavale v tla 2. voj. delati, kopati strelske jarke in se nameščati vanje: na povelje so se začeli vojaki vkopavati ♪
  19.      vréča  -e ž (ẹ́) 1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega: napolniti, zavezati vrečo; stresti krompir iz vreče; metati, sipati v vrečo; papirnata, platnena, polivinilna vreča; polna, raztrgana vreča; vreča iz jute; padel je na tla kot vreča z iztegnjenim telesom / cementna vreča; poštna vreča / s težavo dvigniti vrečo; petdeset kilogramov težka vreča // vsebina vreče: porabiti deset vreč cementa; kupiti vrečo krompirja, moke 2. kar je po obliki podobno taki pripravi: v vrečo zašito truplo vreči v morje / obleči odejo v vrečo iz pralnega blaga v prevleko / spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem / kožna vreča organa, žleze ● evfem. držati vrečo biti soudeležen pri kraji, ropu; meče vse v eno, isto vrečo meče vse v en, isti koš; knjiž. kupiti mačka v vreči kupiti mačka v žaklju; ekspr. to stane vreče denarja zelo veliko; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro ◊ alp. bivak vreča spalna vreča za bivakiranje; meteor. vetrovna vreča vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; zool. trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče ♪
  20.      vsípanje  -a s (ȋ) glagolnik od vsipati: vsipanje zrnja v vrečo ♪
  21.      vsipávati  -am nedov. (ȃ) vsipati: mlinar vsipava zrnje v grot ♪
  22.      zaplávljati  -am nedov. (á) prekrivati, zasipati z naplavljenim materialom: reka zaplavlja svoje ustje ♪
  23.      zasíp  -a m (ȋ) 1. glagolnik od zasipati: zasip jame, jarka; zasip opuščenega rudnika / zasip temeljev hiše / ročni, strojni zasip ♦ mont. mokri zasip zasipanje odkopa z zmočenim materialom; suhi zasip zasipanje odkopa s suhim materialom 2. material, s katerim se kaj zasipa, zasuje: dovoz zasipa / rečni zasipi 3. agr. zasipna jama, zasipnica: spravljati repo v zasip ♪
  24.      zasípanje  -a s (ȋ) glagolnik od zasipati: končati zasipanje; zasipanje krste / zasipanje izkopov / letala za zasipanje polj z gnojili / zasipanje bralcev z novicami ♪
  25.      žétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja: začela se je žetev; pomagati pri žetvi; pšenična žetev; setev in žetev // čas tega pospravljanja: bilo je ob žetvi 2. glagolnik od žeti: razsipati bilke pri žetvi; celodnevna žetev ajde / žetev na roke; žetev s srpom, strojem // kar se (po)žanje: žetev dobro kaže; spraviti žetev s polja 3. ekspr., navadno s prilastkom dosežki, rezultati: predstaviti enoletno književno žetev; obeta se bogata turistična žetev; presenetljiva žetev naših športnikov na olimpiadi ● žetev soli pospravljanje soli na solinah; preg. kakršna setev, taka žetev za dober pridelek je treba vsejati dobro seme v dobro pripravljeno zemljo; dobro začeto delo daje uspehe; preg. brez setve ni žetve brez dela, prizadevanja ni rezultatov ♪

   1 13 38



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA