Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sinjina (8)



  1.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina
  2.      mrkôba  -e ž (ó) knjiž. mračnost, mrkost: sinjina obleke sredi sive mrkobe / mrkoba obraza
  3.      nadobláčen  -čna -o prid. () ki je, se nahaja nad oblaki: nadoblačna sinjina, svetloba; pren., ekspr. živi v nadoblačnih višavah
  4.      nében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu 2. star. nebesen: nebna sinjina / nebni obok
  5.      nebésen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina; nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani ♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles nebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra
  6.      sínj  -a m () knjiž., redko sinjina: sinj neba / sinj njenih ustnic pomodrelost
  7.      sínj  -í ž () knjiž., redko sinjina: bleda sinj neba
  8.      vsemírski  -a -o prid. () knjiž. vesoljski: del vsemirskega prostora; vsemirske gmote; vsemirske sile / vsemirske raziskave / vsemirski polet / vsemirska sinjina nebesna




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA