Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

siniceza (1)


  1.      sinicéza  -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA