Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sin (176-200) ![](arw_left.gif)
- mašínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mašine; strojen: mašinsko olje / mašinska brezdušnost ♪
- mejášinja -e ž (ā) 1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda 2. knjiž., redko sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija ♪
- mešína -e m (í) star. (velik) meh: mešina z vinom ♪
- mešínka -e ž (ȋ) bot. vodna rastlina brez korenin z rumenimi cveti, Utricularia: mešinka, mastnica in druge mesojede rastline ♪
- míšina -e ž (ȋ) mišja luknja: miška je smuknila v mišino ♪
- mokasín -a m (ȋ) nav. mn. 1. v indijanskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete in brez vezalk: lepo vezeni mokasini; Indijanec v mokasinih 2. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje: obuti si mokasine; novi vzorci mokasinov ♪
- mokasínka -e ž (ȋ) nav. mn., pog. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje; mokasin: obuti si mokasinke ◊ zool. himalajska mokasinka v Aziji živeča strupena kača, ki koti popolnoma razvite mladiče, Ancystrodon himalayanus ♪
- našínec -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki ♪
- obsíniti -em dov. (í ȋ) knjiž. obsijati: blisk, plamen obsine notranjost hiše; sonce je obsinilo vrhove / nasmeh mu je obsinil obraz ♪
- osína -e ž (í) agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin ♪
- osínjak -a m (ȋ) nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku ♪
- osínje -a s (ȋ) agr. več osin, osine: osinje pri ječmenu / potresati osinje po travniku ♪
- osinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice ∙ knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi ♪
- ošíniti -em dov. (í ȋ) 1. na hitro pogledati: posmehljivo ga je ošinila in odšla / z očmi ga je ošinila skrivaj, od strani; ošinil jo je z jeznim, ostrim pogledom 2. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom; ošvrkniti: ošiniti konja z bičem; ošinila jo je z metlo ● ekspr. vrstice je le ošinil na hitro, površno prebral; knjiž. obstala je, kakor bi jo strela ošinila oplazila, zadela ošínjen -a -o: bil je ošinjen od strele ♪
- ošínjati -am nedov. (í) večkrat na hitro pogledati: ošinjala je goste drugega za drugim / njene oči so ošinjale vsakega sobesednika; z očmi, pogledi ošinjati koga ♪
- pášinec -nca m (ȃ) nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci ♪
- pepsín -a m (ȋ) biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone ♪
- plemenitášinja -e ž (ā) plemkinja: podeželska plemenitašinja ♪
- polisíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
- polišinél -a m (ẹ̑) zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel ♪
- pólšina in polšína -e [u̯š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine ♪
- polšína -e [u̯š] ž (í) redko 1. polšja koža: kučma iz polšine 2. polšje meso: pečena polšina ♪
- posíniti -em dov. (í ȋ) knjiž. posijati: sonce posine skozi zelenje / v ozke ulice še ni posinil dan ♪
- posíniti -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila ♪
- posinjélost -i ž (ẹ́) knjiž. pomodrelost: posinjelost prstov ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276