Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sin (176-200)



  1.      mašínski  -a -o prid. () nanašajoč se na mašine; strojen: mašinsko olje / mašinska brezdušnost
  2.      mejášinja  -e ž (ā) 1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda 2. knjiž., redko sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija
  3.      mešína  -e m (í) star. (velik) meh: mešina z vinom
  4.      mešínka  -e ž () bot. vodna rastlina brez korenin z rumenimi cveti, Utricularia: mešinka, mastnica in druge mesojede rastline
  5.      šina  -e ž () mišja luknja: miška je smuknila v mišino
  6.      mokasín  -a m () nav. mn. 1. v indijanskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete in brez vezalk: lepo vezeni mokasini; Indijanec v mokasinih 2. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje: obuti si mokasine; novi vzorci mokasinov
  7.      mokasínka  -e ž () nav. mn., pog. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje; mokasin: obuti si mokasinke ◊ zool. himalajska mokasinka v Aziji živeča strupena kača, ki koti popolnoma razvite mladiče, Ancystrodon himalayanus
  8.      našínec  -nca m () zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki
  9.      obsíniti  -em dov.) knjiž. obsijati: blisk, plamen obsine notranjost hiše; sonce je obsinilo vrhove / nasmeh mu je obsinil obraz
  10.      osína  -e ž (í) agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin
  11.      osínjak  -a m () nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku
  12.      osínje  -a s () agr. več osin, osine: osinje pri ječmenu / potresati osinje po travniku
  13.      osinjéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice ∙ knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi
  14.      ošíniti  -em dov.) 1. na hitro pogledati: posmehljivo ga je ošinila in odšla / z očmi ga je ošinila skrivaj, od strani; ošinil jo je z jeznim, ostrim pogledom 2. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom; ošvrkniti: ošiniti konja z bičem; ošinila jo je z metlo ● ekspr. vrstice je le ošinil na hitro, površno prebral; knjiž. obstala je, kakor bi jo strela ošinila oplazila, zadela ošínjen -a -o: bil je ošinjen od strele
  15.      ošínjati  -am nedov. (í) večkrat na hitro pogledati: ošinjala je goste drugega za drugim / njene oči so ošinjale vsakega sobesednika; z očmi, pogledi ošinjati koga
  16.      šinec  -nca m () nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci
  17.      pepsín  -a m () biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone
  18.      plemenitášinja  -e ž (ā) plemkinja: podeželska plemenitašinja
  19.      polisíndeton  -a m () lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton
  20.      polišinél  -a m (ẹ̑) zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel
  21.      pólšina  in polšína -e [š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine
  22.      polšína  -e [š] ž (í) redko 1. polšja koža: kučma iz polšine 2. polšje meso: pečena polšina
  23.      posíniti  -em dov.) knjiž. posijati: sonce posine skozi zelenje / v ozke ulice še ni posinil dan
  24.      posíniti  -im dov. ( ) knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila
  25.      posinjélost  -i ž (ẹ́) knjiž. pomodrelost: posinjelost prstov

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA