Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sin (168-192)
- manjšína -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina ∙ biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine ♪
- manjšínec -nca m (ȋ) publ. pripadnik manjšine: najuglednejše manjšince hočejo ukloniti s silo / mnenja slovenskih manjšincev ♪
- manjšínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na manjšino: manjšinska skupina, stranka / manjšinski jezik; manjšinske pravice / manjšinska šola ♪
- mašína -e ž (ȋ) 1. pog. stroj: mašine brnijo; cel dan dela med mašinami; dela kot mašina / pisati na mašino na pisalni stroj; mlatiti z mašino z mlatilnico // šivalni stroj: šivati na mašino 2. žarg., avt. (avtomobilski) motor: mašina je dobra, karoserija pa že uničena // pog., ekspr. avtomobil, zlasti boljši: kupil je novo mašino 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašina, ga lomiš ● pog., slabš. glasovalna mašina vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
- mašínca -e ž (ȋ) 1. nižje pog. aparat, strojček: mašinca se je pokvarila; z mašinco ga je ostrigel do golega / ekspr. to je mašinca, je rekel, kažoč na prijateljev avtomobil 2. žarg., voj. avtomatsko orožje, navadno puškomitraljez: s puškami in mašincami smo obstreljevali kolono 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašinca, si ga polomil ♪
- mašineríja -e ž (ȋ) 1. pog. sestav strojev: tovarna ima obrabljeno, staro mašinerijo / odrska mašinerija; pren., ekspr. biti samo kolesce v mašineriji 2. ekspr. zapleten, navadno natančno, mehanično delujoč sistem, zlasti v družbenem življenju: mašinerija se je zganila; biti vključen v mašinerijo; birokratska, strankarska, vladna mašinerija; kolesje vojne mašinerije; mašinerija oblasti ♪
- mašiníst -a m (ȋ) pog. kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji; strojnik: obleka mašinistov ♪
- mašinizácija -e ž (á) zastar. mehanizacija: mašinizacija kmetijstva, pisarniške službe ♪
- mašínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mašine; strojen: mašinsko olje / mašinska brezdušnost ♪
- mejášinja -e ž (ā) 1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda 2. knjiž., redko sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija ♪
- mešína -e m (í) star. (velik) meh: mešina z vinom ♪
- mešínka -e ž (ȋ) bot. vodna rastlina brez korenin z rumenimi cveti, Utricularia: mešinka, mastnica in druge mesojede rastline ♪
- míšina -e ž (ȋ) mišja luknja: miška je smuknila v mišino ♪
- mokasín -a m (ȋ) nav. mn. 1. v indijanskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete in brez vezalk: lepo vezeni mokasini; Indijanec v mokasinih 2. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje: obuti si mokasine; novi vzorci mokasinov ♪
- mokasínka -e ž (ȋ) nav. mn., pog. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje; mokasin: obuti si mokasinke ◊ zool. himalajska mokasinka v Aziji živeča strupena kača, ki koti popolnoma razvite mladiče, Ancystrodon himalayanus ♪
- našínec -nca m (ȋ) zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki ♪
- obsíniti -em dov. (í ȋ) knjiž. obsijati: blisk, plamen obsine notranjost hiše; sonce je obsinilo vrhove / nasmeh mu je obsinil obraz ♪
- osína -e ž (í) agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin ♪
- osínjak -a m (ȋ) nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku ♪
- osínje -a s (ȋ) agr. več osin, osine: osinje pri ječmenu / potresati osinje po travniku ♪
- osinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice ∙ knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi ♪
- ošíniti -em dov. (í ȋ) 1. na hitro pogledati: posmehljivo ga je ošinila in odšla / z očmi ga je ošinila skrivaj, od strani; ošinil jo je z jeznim, ostrim pogledom 2. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom; ošvrkniti: ošiniti konja z bičem; ošinila jo je z metlo ● ekspr. vrstice je le ošinil na hitro, površno prebral; knjiž. obstala je, kakor bi jo strela ošinila oplazila, zadela ošínjen -a -o: bil je ošinjen od strele ♪
- ošínjati -am nedov. (í) večkrat na hitro pogledati: ošinjala je goste drugega za drugim / njene oči so ošinjale vsakega sobesednika; z očmi, pogledi ošinjati koga ♪
- pášinec -nca m (ȃ) nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci ♪
- pepsín -a m (ȋ) biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone ♪
43 68 93 118 143 168 193 218 243 268