Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
simpatizer (4)
- simpatizêr -ja m (ȇ) kdor simpatizira s kom; pristaš, somišljenik: pridobil je nekaj simpatizerjev; simpatizer partizanov; člani in simpatizerji ♪
- simpatizêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od simpatizer: bila je simpatizerka Osvobodilne fronte ♪
- simpatizêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na simpatizerje ali simpatizerstvo: simpatizerske skupine / simpatizerski tisk ♪
- simpatizêrstvo -a s (ȇ) dejstvo, da kdo ima, čuti simpatijo do kake osebe ali stvari: zaradi simpatizerstva z okupatorjem so ga sosedje prezirali ♪