Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

silikat (29-53)

29.      lápis lázuli  lápisa lázuli m (ȃ-ȃ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: ogrlica iz lapisa lazuli ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit ♪
30.      lazurít  -a m (ȋ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat ♪
31.      lójevec  -vca m (ọ̑) min. rudnina listasti magnezijev silikat s hidroksilno skupino: delati iz lojevca smukec ♪
32.      muskovít  -a m (ȋ) min. rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom, kalijeva sljuda: listi muskovita ♪
33.      olivín  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve ♪
34.      ortokláz  -a m (ȃ) min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje kalij, kalijev glinenec: trdota ortoklaza ♪
35.      péna  -e ž (ẹ́) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje ● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov ◊ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom ♪
36.      piroksén  -a m (ẹ̑) min. rudnina nitasti kalcijev, magnezijev, železov silikat: pirokseni in amfiboli / glinični piroksen ♪
37.      plagiokláz  -a m (ȃ) min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje natrij in kalcij, natrijev kalcijev glinenec ♪
38.      rogováča  -e ž (á) min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino, glinico, alkalnimi snovmi: zrna rogovače ♪
39.      serpentín  -a m (ȋ) min. rudnina listasti ali vlaknati magnezijev silikat s hidroksilno skupino: nahajališče serpentina ♪
40.      sfén  -a m (ẹ̑) min. rudnina kalcijev titanov silikat; titanit ♪
41.      sljúda  -e ž (ú) lahka rudnina, ki se kolje v tanke, navadno prozorne liste: v pesku so se bleščali lističi sljude ♦ min. kalijeva sljuda rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; železova sljuda jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid; hematit ♪
42.      stêklo  -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari // stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana ● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti ◊ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo ♪
43.      stíva  -e ž (ȋ) min. rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino: na vodi plavajoča stiva; nahajališče stive ♪
44.      šamozít  -a m (ȋ) min. temno zelena rudnina železov magnezijev silikat: nahajališče šamozita ♪
45.      titanít  -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev titanov silikat ♪
46.      titánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na titan²: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvo ♦ min. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine ♪
47.      turmalín  -a m (ȋ) poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči ♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat ♪
48.      ultramarín  -a m (ȋ) 1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: prstan z ultramarinom / ogrlica z vijoličastim, zelenim ultramarinom; ultramarin in lazurit ♦ min. rudnina natrijev kalijev aluminijev silikat s primesmi 2. temno modra barva: na sliki prevladuje ultramarin; pobarvati z ultramarinom; neskl. pril.: ultramarin barva; prisl.: ultramarin modra barva ♪
49.      votlák  -a m (á) grad. zidna opeka z velikimi luknjami, votlinami: zidati z votlaki / betonski, silikatni votlak ♪
50.      zeolít  -a m (ȋ) nav. mn., kem. naravni natrijev ali kalcijev alumosilikat: uporabljati zeolite kot ionske izmenjalce ♪
51.      zoisít  -a [cojz-] m (ȋ) min. rudnina kalcijev aluminijev silikat ♪
52.      želézov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na železo: železovi drobci; železov prah / železove rude, spojine ♦ kem. železov oksid; železov silikat; železov sulfat; železova sol; min. železov kršec pirit; železova sljuda hematit ♪
53.      žívec  -vca m (ȋ) 1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje: živec odmre, se poškoduje; živec trzne; vzdražiti živec; bolezni, ohromelost, vnetje živcev / možganski živci; slušni, vidni, vohalni živec // nav. mn., ekspr. ta skupek pri človeku zlasti glede na sposobnost obvladovanja čustev, vznemirjenosti: živci ga izdajajo, mu nagajajo; vsi živci so trepetali v njem; okrepiti, spočiti si živce; škripanje koles mu je paralo živce; njegovi živci so bili napeti kot strune / biti bolan na živcih 2. ekspr., navadno s prilastkom najobčutljivejši, najpomembnejši del: umetnik je skušal odkriti živec njihove ženskosti / to je hromilo ustvarjalčev umetniški živec; ogroziti življenjski živec organizacije / knjiž.: dojeti živec moderne arhitekture; junakov notranji konflikt je živec te drame 3. ekspr. zelo živ, živahen človek: fant je pravi živec 4. knjiž., redko živ človek: zagledati živca med mrtvimi vojaki ● ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; ekspr. nimam živcev, da bi to gledal ne morem tega gledati; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. ohranil je mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; ekspr. sin mu bo požrl živce ga bo duševno uničil; ekspr. skrbi so mu razrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; knjiž. priti komu do živca priti komu do živega; pog., ekspr. iti na živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. spraviti koga ob živce narediti, doseči, da se razburi; ekspr. zadeti koga v živec zelo ga prizadeti; ekspr. biti na koncu z živci biti tako vznemirjen, da se ne da več obvladati; ekspr. ta človek ima dobre, močne živce se ne razburi hitro; ekspr. ima jeklene, železne živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo ◊ anat. bedrni, obrazni živec; čutni ali senzibilni živec ki sprejema dražljaje; gibalni ali motorični živec ki povzroča delovanje mišic; hrbtenjačni ali spinalni živec; obhodni živec možganski živec, ki oživčuje več notranjih organov; ravnotežni živec ki povezuje čutne celice za ravnotežje v vestibulu in polkrožnih kanalih z možganskim središčem; trivejni živec možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; koren živca; med. omrtviti živec; min. živec rudnina alumosilikat, ki vsebuje še kalcij, kalij ali natrij; glinenec ♪

   1 4 29