Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sil (876-900)


  1.      fŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zelo hitro oditi, steči: po kosilu sta frknila na vrt // redko zelo hitro zleteti, švigniti: ptička je frknila iz grma 2. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj; frcniti: frkniti smet z mize ● ekspr. zajca bom frknil ustrelil ♪
  2.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  3.      fúcek  -cka m (ȗ) žarg. kovanec za fucanje: vedno je nosil kak fucek v žepu ♪
  4.      fundamènt  -ênta m (ȅ é) nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji; temelj: napraviti močen fundament / kopati fundament za novo zgradbo; pren. elektrifikacija je fundament industrijskega razvoja dežele ∙ pog., ekspr. uničiti kaj do fundamenta popolnoma, čisto ♪
  5.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  6.      furgón  -a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: truplo so prepeljali s furgonom ♪
  7.      galanteríja  -e ž (ȋ) 1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo: lesna, usnjena galanterija; konfekcija in galanterija // trgovina s takimi predmeti: torbico je kupila v galanteriji 2. star. galantnost: pregrešil se je zoper galanterijo / stereotipna dvorska galanterija v trubadurski poeziji dvorjenje ♪
  8.      gamáša  -e ž (ȃ) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše; nosil je platnene vojaške gamaše; suknene, usnjene gamaše ♪
  9.      gamsovína  in gámsovina -e ž (í; á) 1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino 2. gamsova koža: mehka gamsovina ♪
  10.      gámsovka  -e ž (á) 1. samica gamsa: gamsovka z mladiči 2. mn. hlače iz gamsove kože: vedno je nosil gamsovke ♪
  11.      gánjenost  -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti ♪
  12.      garibaldínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garibaldince: garibaldinska zastava / nosil je garibaldinski klobuk ♪
  13.      gasíti  -ím nedov. (ȋ í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače ♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti gasíti se redko ugašati: iskre so se gasile v noči gašèn -êna -o: gašeno apno ♪
  14.      gastronóm  -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja z gastronomijo: vprašati za nasvet gastronoma / kosilo bi zadovoljilo tudi najbolj izbirčnega gastronoma sladokusca, gurmana ♪
  15.      gén  -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov ♪
  16.      generál  -a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general ♪
  17.      generállájtnant  -a m (ȃ-á) v nekaterih državah čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina ♪
  18.      generálmajór  -ja m (ȃ-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor ♪
  19.      generálpòdpolkóvnik  -a m (ȃ-ȍ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba ♪
  20.      generálpolkóvnik  -a m (ȃ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika ♪
  21.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  22.      géodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika ♪
  23.      géotéhničen  -čna -o (ẹ̑-ẹ́) pridevnik od geotehnika: zbiranje geotehničnih podatkov o nosilnosti tal ♪
  24.      gêrbera  -e ž (é) vrtn. rastlina z dolgimi peclji in raznobarvnimi, ivanjščicam podobnimi cveti, ki raste v južni Afriki in Aziji: šopek rdečih in rumenih gerber; cvetličarna je dobila novo pošiljko gerber ♪
  25.      germanizátor  -ja m (ȃ) kdor germanizira, ponemčevalec: zagrizen germanizator; gospodarsko nasilje germanizatorjev ♪

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA