Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sik (530)

1.      sík  -a m (ȋ) oster, s-ju podoben glas: zaslišati kačji sik / siki krogel ♪
2.      sìk  in sík medm. (ȉ; ȋ) 1. posnema glas kače: sik, sik, je sikala kača 2. posnema glas uhajajoče pare: pri ventilu je uhajala para: sik, siik ♪
3.      šík  -a m (ȋ) knjiž. čednost, urejenost, elegantnost: občudovati njen šik / jezik prevoda nima nobenega šika ♪
4.      šík  prid. neskl. (ȋ) knjiž. čeden, urejen, eleganten: ta ženska je zmeraj šik / šik obleka ♪
5.      síka  -e in -a m (ȋ) zool. manjši jelen s svetlimi lisami na hrbtu, ki živi na Daljnem vzhodu, Pseudaxis nippon: čreda sik ♪
6.      síkanje  -a s (ȋ) glagolnik od sikati: sikanje kače / sikanje krogel ♪
7.      síkati  -am stil. síčem nedov. (ȋ ȋ) 1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu // dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške // sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje 2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja sikáje: bakle so sikaje ugašale sikajóč -a -e: sikajoč gad ♪
8.      sikatív  -a m (ȋ) teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv, sušilo: dodati firnežu sikativ; sikativi in razredčila ♪
9.      síkav  -a -o prid. (í) ki zveni ostro, rezko: spregovoril je s sikavim glasom; sikav smeh, šepet / sikavo vrenje vode ♪
10.      síkavec  -vca m (í) nestrok. sičnik: sikavci c, s, z ♪
11.      síkh  -a m (ȋ) pripadnik hindujske verske sekte, ki veruje v enega boga in ne pozna kast ♪
12.      síkniti  -em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: kača je siknila // dati sikanju podoben glas: sikniti z bičem // sikajoč uiti, zleteti: iz kotla je siknila para / blisk je siknil 2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: sikniti kletvico; pusti me pri miru, je siknil ♪
13.      sikofánt  -a m (ā á) knjiž. 1. ovaduh: varuj se sikofantov; provokator in sikofant 2. obrekovalec, zavajalec: postali so sikofanti v službi buržoazije ♪
14.      sikomóra  -e ž (ọ̑) bot. vzhodnoafriško drevo z zelo trdim lesom ali njegov figi podoben sad, Ficus sycomorus: počivati v senci sikomore; palme in sikomore ♪
15.      sikomórov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sikomoro: sikomorov les / sikomorovo drevo ♪
16.      šikána  -e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja ♪
17.      šikaníranje  -a s (ȋ) glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju ♪
18.      šikanírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira ♪
19.      šikanózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva ♪
20.      šíkara  -e ž (ȋ) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje ♪
21.      šíkati se  -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro ♪
22.      šíkniti  -em dov. (í ȋ) redko brizgniti s šumom: odprl je pipo in voda je šiknila v zrak ♪
23.      šíkoven  -vna -o prid. (ȋ) zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno ♪
24.      ávtointoksikácija  -e ž (ȃ-á) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa; samozastrupljenje ♪
25.      buršikózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226