Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sik (56-80) 
- màrsikjé prisl. (ȁ-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev: letos marsikje ne vedo, kam bi s sadjem ♪
- màrsikód prisl. (ȁ-ọ̄) marsikje: marsikod so tla močvirna ♪
- màrsikrat prisl. (ȁ) zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo ♪
- meksikájnar -ja m (ȃ) nekdaj 1. (prostovoljni) vojak mehiškega cesarja Maksimilijana: meksikajnarji so se odpeljali iz Ljubljane proti morju 2. nav. mn. škorenj z zgoraj trdimi, spodaj nagubanimi golenicami: mož v telovniku, kratkih irhastih hlačah in meksikajnarjih ♪
- ovsíka -e ž (í) bot. trava z večcvetnimi klaski v latu, Helictotrichum ♪
- pásika -e ž (ȃ) nar. pašnik: Zunaj naše vasi, takoj za hišami in vrtovi, za pasikami, se začne pas gozda (M. Kranjec) ♪
- prèdklásika -e ž (ȅ-á) doba različnih literarnih, umetniških tokov pred klasicizmom: dela iz predklasike ♪
- premàrsikatéri -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) ekspr. marsikateri: premarsikatero karikaturo je narisal zelo hitro ♪
- psíkanje -a s (ȋ) glagolnik od psikati: s psikanjem opozarjati motilce, naj utihnejo / psikanje puščic ♪
- psíkati -am nedov. (ȋ ȋ) oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale ♪
- psíkniti -em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila ♪
- psíkovina in psikovína -e ž (í; í) nar. grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje ♪
- rosíka -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika ♪
- toksikológ -a m (ọ̑) strokovnjak za toksikologijo ♪
- toksikologíja -e ž (ȋ) veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju ♪
- toksikolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na toksikologe ali toksikologijo: toksikološka preiskava / toksikološki laboratorij ♪
- toksikomaníja -e ž (ȋ) bolezenska sla po uživanju strupenih snovi: zdraviti se zaradi toksikomanije / alkoholna toksikomanija ♪
- vsíkdar tudi vsikdàr prisl. (ȋ; ȁ) star. zmeraj, vedno: vsikdar je bil ponosen na sorodstvo, ki ju je vezalo; prizadeval si je biti vsikdar in povsod razumljiv ♪
- zasíkati -am stil. -síčem dov. (ȋ ȋ) 1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosi so zasikale; izpod dračja je zasikala kača; brezoseb. v travi je nekaj zasikalo // dati sikanju podoben glas: kosec je zamahnil in kosa je zasikala / nenadoma so zasikale granate // sikajoč uiti, zleteti: iz cevi je zasikala para / za ubežnikom so zasikali streli / plameni so zasikali proti reševalcem 2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: zasikal je nekaj skozi zobe; pazi se, je zasikal ♪
- zasíkniti -em dov. (í ȋ) sikniti: kača zasikne / v tišini zasikne vžigalica / skozi režo so zasiknili plameni / ekspr. pst, pst, je zasiknil ♪
- acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom ♪
- adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik ♪
- aeróben -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje ♪
- aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika ♪
- afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
1 6 31 56 81 106 131 156 181 206 
