Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sik (31-55)

31.      jesíka  -e ž (í) bot. trepetlika: jesika s trepetajočimi listi ♪
32.      kisík  -a m (ȋ) med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa: kisik je potreben za življenje; spajati se s kisikom; jeklenka (napolnjena) s kisikom; kisik in vodik / kisik za rezanje in varjenje / žarg., med. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik / aparat za kisik ♦ kem. dvovalentni kisik ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; prosti kisik ki ni vezan v spojino; zračni kisik ki je v zraku; teh. tekoči kisik ♪
33.      kisikárna  -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje kisika iz zraka: dela v kisikarni; modernizacija kisikarne ♪
34.      kisíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kisik: kisikovi dihalni aparati; kisikova jeklenka jeklenka za kisik / kisikove spojine ♪
35.      klásik  -a m (á) 1. umetnik del iz dobe starih Grkov in Rimljanov: grški klasiki so ga navduševali; posnemanje klasikov 2. navadno s prilastkom avtor del, ki imajo (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: prebira ruske klasike; dela slovenskih klasikov / publ. klasiki marksizma ♪
36.      klásika  -e ž (á) 1. doba starih Grkov in Rimljanov: živel je v klasiki / ljubitelj stare grške klasike umetniških del iz te dobe 2. dela, ki imajo (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: antologija jugoslovanske klasike // doba nastanka takih del: mojstri dunajske klasike; začetek glasbene klasike na Slovenskem / glasbena klasika je izpodrinila barok umetnostni slog te dobe ♪
37.      léksika  -e ž (ẹ́) lingv. besedni zaklad: slovenska leksika; študij leksike / Prešernova leksika ♪
38.      leksikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota 2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski ♪
39.      leksikalizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala ♪
40.      leksikográf  -a m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona ♪
41.      leksikografíja  -e ž (ȋ) pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije // veda o tem ♪
42.      leksikográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na leksikografijo: zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu ♪
43.      leksikológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za leksikologijo ♪
44.      leksikologíja  -e ž (ȋ) veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija ♪
45.      leksikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik ♪
46.      léksikon  -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični ♪
47.      léksikonski  tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑) nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik ♪
48.      màrsikàj  màrsičésa zaim. (ȁ-ȁ ȁ-ẹ̄) izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: zdaj se je marsikaj spremenilo; v tujini se je marsičesa naučil; postregli so mu z marsičim / s samostalniško rabljenim pridevnikom zna še marsikaj drugega ♪
49.      màrsikàk  -a -o zaim. (ȁ-ȁ) star. marsikateri: marsikako noč je prejokala ♪
50.      màrsikàkšen  -šna -o zaim. (ȁ-ȁ) marsikateri: napravil je že marsikakšno neumnost ♪
51.      màrsikàm  prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno ♪
52.      màrsikatéri  -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal ♪
53.      màrsikatérikrat  prisl. (ȁ-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma ♪
54.      màrsikdàj  prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: tudi pri nas se je marsikdaj oglasila; marsikdaj se je zamislil ♪
55.      màrsikdó  màrsikóga zaim. (ȁ-ọ̄) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb: marsikdo se s teboj ne bo strinjal; o marsikom bi se dalo reči isto ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206