Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (9.801-9.825)



  1.      mátičnik  -a m (ā) čeb. celica, v kateri se leže matica: izpodrezati matičnike; preprečevanje rojenja s trganjem matičnikov / zasilni matičnik ki so ga čebele naredile iz čebelje ali trotovske celice
  2.      matírati 1 -am dov. in nedov. () šah. končati igro z matom, premagati: odigrala sva štiri partije, pri tem me je trikrat matiral; na simultanki je matiral vse po vrsti; v dvajseti potezi ga je matiral / matirati črnega kralja; pren., publ. domači nogometni igralci so večkrat matirali gostujočo obrambo matíran -a -o: biti matiran
  3.      matírati 2 -am nedov. in dov. () delati kaj medlo, motno: matirati kovino, les, pohištvo matíran -a -o: matirana žarnica; matirano pohištvo ♦ teh. matirano steklo steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; tekst. matirana tkanina tkanina, ki ji je odvzet lesk
  4.      matór  -a -o prid. (ọ̄) zastar. star, prileten: mator človek; mator postajam / mator konj; vrba je že nekam matora / zdaj si star in mator; mator starec izčrpan, oslabel
  5.      maturitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na maturo: maturitetno razpoloženje / maturitetna naloga; maturitetna vprašanja / maturitetna komisija; maturitetno spričevalo
  6.      máv  medm. () posnema glas mačke: mav, mav, je prosil mucek
  7.      mávček  -čka m () bot. močvirska rastlina z drobnimi cveti v klasih, Trichophorum
  8.      mávec  -vca m (ā) z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec // pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec // žarg. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev
  9.      mávelj  -vlja m (á) bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
  10.      mávsati se  -am se nedov. () nar. goliti se: kokoši, ptiči se mavsajo
  11.      mávzer  -ja m (á) voj. 1. velika polavtomatska ali avtomatska pištola z lesenim tokom, ki se pri streljanju lahko uporablja kot kopito: oboroženi so bili s puškami in mavzerji 2. orožje, imenovano po konstruktorju Mauserju: mavzerji so zelo razširjeni; neskl. pril.: mavzer pištola, puška
  12.      mávžati  -am nedov. () 1. pog. drgniti, navadno s snegom: mavžati koga s snegom 2. nar. odstranjevati ščetine, goliti: mavžati prašiča ● nar. mavžati čreva prati; pog., ekspr. mavžati otroke umivati
  13.      máz  -í ž () knjiž. mazilo, mast: mazati z mazjo // premaz: maz se je hitro posušila ◊ anat. sklepna maz gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži
  14.      mázati  mážem nedov., mázala in mazála (á ) 1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči // ekspr. barvati, pleskati: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati 2. pog., ekspr. ličiti: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči 3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal 4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati 5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati // ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže 6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži 7. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost 8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori ● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; žarg., šport. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče ◊ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado mázan -a -o: ležaji so dobro mazani
  15.      mazàv  -áva -o tudi mázav -a -o prid. ( á; á) ki se da mazati, razmazati: nadevu primešamo malo goste omake, da postane mazav; mehka in mazava snov / izdelovati mazavi sir; mazavo testo testo, ki se prijema rok in orodjakem. mazavo milo kalijevo milo
  16.      mazíliti  -im nedov.) 1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase // balzamirati: maziliti mrliča 2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem mazíljen -a -o deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo // ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti
  17.      mazívo  -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv
  18.      mazúrij  -a m (ú) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc; tehnecij
  19.      máža  -e ž (á) 1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo; pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase ∙ ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisanagr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo 2. redko mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo; maža kože pred sončenjem
  20.      meánder  -dra m (á) 1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih 2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna
  21.      mèč  mêča m ( é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč; ročaj meča; slišalo se je žvenketanje mečev; boj, udarec z mečem; star. vihteti bridke meče ostre; svetli meč; zvezda repatica je bila kakor ognjen meč / dvorezen meč ki ima rezilo na obeh straneh; pren., ekspr. ostri meč mitraljezov je sekal skozi noč // šport. sablja z rokobranom, topim rezilom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: učiti se držati meč; tekmovalec z mečem 2. knjiž., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom kar se pojavlja z veliko močjo, silo: verjeti v meč pravice; žareči meči usode / pretresel nas je meč tujega gorja 3. nar. zahodno gladiola: na vrtu so visoko pognali meči ● star. meči se bliskajo boj je; star. potegniti, prijeti, zgrabiti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; star. končati pod mečem biti obglavljen; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen meč človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov; požiralec mečev artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča; star. uma svetli meč razum, pametetn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; igr. meč pri briškoli igralna karta s podobo meča; zgod. dva meča v fevdalizmu državna in cerkvena oblast
  22.      méča 1 -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom mehki ali mehkejši del česa: meča buče; iz meče (kruha) je iztrgal košček in ga začel oblikovati med prsti iz srediceanat. zobna meča vsebina zobne votline; zobna pulpa
  23.      méča  méč in mêča mêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ) zadnji, mišičasti del goleni: pes ga je ugriznil v leva meča; krč v mečih
  24.      mečáva 1 -e ž () 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredicaanat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsiredko zunaj je mečava južno vreme, odjuga
  25.      méčen  in mêčen -čna -o (ẹ̑; ) pridevnik od meča s: mečna mišica

   9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA