Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (9.251-9.275)


  1.      ledvíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledvico: ledvično tkivo / ledvično vnetje; žarg. ledvična dieta dieta za bolne na ledvicah ♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici; ledvična sredica notranji del ledvice; gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču ♪
  2.      léga 1 -e ž (ẹ́) 1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego; hraniti steklenice v ležeči legi; pokončna, vodoravna lega; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj // način, kako je kaj vodoravno nameščeno: spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno; namestil se je v primerno lego; knjiž. levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak 2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: centralna lega trga; odročna lega vasi; otoška lega države; dominantna lega stavbe; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino 3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik: po sončnih legah je sneg že skopnel; v zavetni legi je toplo v zavetju; publ.: v višjih legah je zapadel sneg; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo v deželah, krajih na severu / imeti lego soba ima severno lego je obrnjena, usmerjena proti severu; kraj ima slikovito lego; njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu / nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto za vinogradništvo primerna zemljišča 4. tram, na katerem kaj sloni, leži: lege pri mostičku so trhle; leseni pod na legah / hrastove lege // lesena podloga za sode v kleti: sesti na lego zraven soda; valiti sod na lege 5. muz., navadno s prilastkom območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta: igrati violončelo v nizki legi; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi; pren., knjiž. čustvena lega pripovedi // položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih: violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega 6. star. plast: med posameznimi legami sadja je lesna volna ● pog. avtomobil ima dobro lego na cesti ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; knjiž. v razburjenju je zašla v višjo lego začela govoriti z višjim glasom; knjiž. govoriti v nizki z nizkim, v tenorski legi z visokim glasom ◊ fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; ravnovesna lega v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila; stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov; vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. lega jezika pri izgovoru; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol; strojn. mrtva lega pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; trg. lega deset pol papirja ♪
  3.      legálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v skladu z zakoni, predpisi, zakonit: legalno delovanje društva; legalno trgovanje / doseči kaj po legalni poti // z zakonom priznan ali dovoljen: stranka je legalna / predsednik legalne vlade / šalj. ali je to tvoj legalni zaročenec 2. knjiž. nanašajoč se na zakon; zakonski: študirati legalni osnutek; legalna definicija legálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno? v tem kraju je živel legalno ♪
  4.      legalíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor se pretirano ravna po zakonih, predpisih: velik legalist je, manjka mu prožnosti ♪
  5.      legalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti: legalizirati splav // dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano sploh: dopuščati napake in jih s tem legalizirati; ta praksa se zdaj legalizira // spraviti v sklad z zakoni, predpisi: legalizirati svojo posest orožja; končno sta legalizirala svoje skupno življenje 2. knjiž. uradno potrditi, overoviti: legalizirati listino; pri sodišču legalizirati podpise na pogodbi legalizíran -a -o: legalizirana stranka ♪
  6.      légati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco // knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat // knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali 2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej 3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši 4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi 5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica ● knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje ♪
  7.      legén  tudi lêgen -éna m (ẹ̑; é ẹ́) zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic legena ♪
  8.      lèghórn  prid. neskl. (ȅ-ọ́) vet., v zvezah: leghorn kokoš kokoš leghorn pasme; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc ♪
  9.      légija  -e ž (ẹ́) 1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5.000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije 2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev // ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic ● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge ♪
  10.      legijón  -a m (ọ̑) ekspr. velika množica: legijoni so šli za njim // z rodilnikom velika množina: legijon mravelj napada vsiljivca; legijoni padlih in ranjenih / problemov je legijon zelo veliko ♪
  11.      legírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. metal. kovini ali zlitini dodati kak drug element: legirati jeklo; legirati aluminij s silicijem 2. gastr. dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša, vezati: legirati juho legíran -a -o: legirana omaka; legirano jeklo ♦ teh. legirano olje ♪
  12.      legitimácija  -e ž (á) 1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / miličnik je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, partijska, sindikalna legitimacija; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode 2. publ. usposobljenost, upravičenost, pravica: za to službo nima potrebne legitimacije; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje tovariše; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze ◊ jur. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; legitimacija otroka pozakonjenje, pozakonitev ♪
  13.      legitímen  -mna -o prid. (ȋ) 1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije 2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba 3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena legitímno prisl.: legitimno zastopati koga ♪
  14.      legitimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost: miličnik ga je legitimiral 2. knjiž., redko napraviti, da kaj postane legitimno: legitimirati svojo oblast ♦ jur. legitimirati otroka pozakoniti legitimírati se dokazati, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost, pripadnost: vratar je zahteval, naj se legitimiram; legitimirati se policijskemu uradniku legitimíran -a -o: vsi potniki na vlaku so bili legitimirani / publ. biti legitimiran za kaj usposobljen, upravičen ♪
  15.      lêglo  -a s (é) 1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla // redko gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo 2. redko kotitev: skrbeti za psico v času legla 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije 4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo ♪
  16.      légnat  -i ž (ẹ̄) star., v prislovni rabi, v zvezi z z lagodno, počasi: delati z legnatjo; nikar ne hiti, le počasi, lepo z legnatjo ♪
  17.      leica  -e [lájk-] ž (ȃ) maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz: fotografirati z leico // pog. maloslikovni fotografski aparat sploh: kupiti japonsko leico; neskl. pril., fot.: leica film film, širok 35 mm; leica format format posnetka z mero 24 x 36 mm ♪
  18.      léj  in lèj -te medm. (ẹ̑; ȅ) pog. glej: lej, kaj sem odkril / lej, ti si moje zadnje upanje / dotakne se ga, in lej, še je živ; lej, lej, to je pa novo / lejte, kakšna sreča ♪
  19.      lekárna  -e ž (ȃ) 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili ♪
  20.      lekárnar  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih deželah lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu 2. redko farmacevt: študirati za lekarnarja ♪
  21.      lekárnica  -e ž (ȃ) zastar. lekarna: nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico ♪
  22.      lekárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski ♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg ♪
  23.      lékcija  -e ž (ẹ́) 1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne // redko (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo 2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji 3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil — to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk ♪
  24.      lekcionár  -ja m (á) rel. knjiga z odlomki iz svetega pisma, ki se berejo pri maši ♪
  25.      leksém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme ♪

   9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA