Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (8.901-8.925)



  1.      kròj  krôja m ( ó) 1. vzorec, model za obliko obleke ali obutve: izrezati kroj iz časopisa; narisati, prerisati kroj / dobila je nov kroj ovratnika / šivati po kroju // oblika obleke ali obutve: obleka je neprisiljena v barvi in kroju; eleganten kroj čevljev; moderen, ohlapen, oprijet kroj / nizek kroj ovratnika / obleka je najnovejšega kroja ♦ obrt. klasični kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; princes kroj ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov; srajčni kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom 2. raba peša oblačilo, značilno za določeno društvo, dejavnost; obleka, uniforma: telovadci so nastopili v krojih / gasilski, vojaški kroj / ženske v pisanih krojih nošah
  2.      krojáč  -a m (á) kdor se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti moških oblek: izučil se je za krojača / iti h krojaču; obleko ima pri krojaču / damski krojač ki šiva ženske obleke; modni krojač
  3.      krojačíca  in krojáčica -e ž (í; á) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem ženskih plaščev in kostimov: izučila se je za krojačico; priredili so tečaj za šivilje in krojačice / modna krojačica ◊ zool. čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah, Megachile centuncularis
  4.      krojáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krojače ali krojaštvo: krojaški salon; krojaška delavnica / krojaška obrt / krojaški likalnik težji likalnik za oblikovanje krojnih delov, razlikavanje šivov in končno likanje; krojaška kreda mastna kreda za risanje krojev na blago / krojaški vajenec ◊ anat. krojaška mišica dolga, ozka mišica na sprednji strani stegna; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil
  5.      krojáštvo  -a s () obrt za krojenje in šivanje zlasti moških oblek: uči se krojaštva; krojaštvo in čevljarstvo / preživlja se s krojaštvom z opravljanjem krojaškega poklica / modno krojaštvo // podjetje, delavnica za to obrt: v tej ulici sta dve krojaštvi
  6.      krojênje  -a s (é) glagolnik od krojiti: krojenje suknjiča / tečaj za krojenje in šivanje / krojenje pravice, usode
  7.      krojílnica  -e ž () prostor, obrat za krojenje: krojilnica in šivalnica
  8.      krojíti  -ím nedov. ( í) 1. dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: šivati zna, krojiti pa še ne; krojiti ovratnik, rokave / kroji samo po modernih krojih / ekspr. plašč so ji krojili v modnem salonu delali, izdelovali // redko izdelovati obleko: vse si kroji sama; kroji samo iz najboljšega blaga 2. ekspr. dajati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je krojila vojna / krojiti usodo človeku, narodu / politiko so krojili generali // oblikovati, ustvarjati: skušali so krojiti novega človeka; pravico, zakone si krojijo sami 3. nar. cepiti, klati: krojiti trske ● ekspr. vsako besedo kroji po svoje razlagagozd. krojiti les odmerjati in določati, kje se naj deblovina razžaga v ustrezne sortimente krojèn -êna -o: obleka je krojena iz najboljšega blaga; dobro, slabo krojen; klasično, ohlapno krojena bluza; krilo je krojeno kot hlače
  9.      krókar 1 -ja m (ọ̑) večja ptica s črnim, kovinsko se svetlikajočim perjem in debelim kljunom: krokarji so krožili po zraku; gnezdo krokarja // slabš. človek, ki napoveduje le kaj slabega, neprijetnega: nikar nas ne straši, krokar
  10.      krokét  -a m (ẹ̑) 1. igra, pri kateri se s kladivom udarja lesena kroglica skozi žičnata vratca: igrati kroket; partija kroketa / igrišče za kroket 2. nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov; hrustavec: krompirjevi kroketi s sirom
  11.      krokodílji  -a -e prid. () nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje
  12.      krókus  -a m (ọ̑) knjiž. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete; žafran: med travo je bilo vse polno krokusov; krokusi in teloh
  13.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltonefiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv
  14.      kromatografíja  -e ž () kem. razstavljanje težko ločljivih zmesi z adsorpcijo: kromatografija fosfatov / papirna kromatografija pri kateri se uporablja kot adsorbent papirni trak
  15.      kromatográm  -a m () kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi
  16.      kromít  -a m () min. rudnina kromov železov oksid: bogata ležišča kromita; pridobivanje kroma iz kromita
  17.      krómov  tudi krômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na krom: nahajališče kromove rude / očistiti posodo s kromovim praškom / kromov galun kalijev kromov sulfat, ki se uporablja zlasti za strojenje; kromov oksid, sulfat; kromova kislina ◊ metal. kromovo jeklo jeklo, ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; usnj. kromovo strojenje strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; kromovo usnje usnje, strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata
  18.      krompír  -ja m () kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljenpog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnostiagr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem
  19.      krompirjevína  in krompírjevina -e ž (í; ) cima krompirja; krompirjevka: kositi krompirjevino; suha, zelena krompirjevina
  20.      krompírjevka  -e ž () 1. cima krompirja: krompirjevka se je že posušila; kositi, sežigati krompirjevko 2. voda, v kateri se je kuhal krompir: odcediti krompirjevko ◊ bot. strupena goba rjavkaste barve, podobna krompirjevemu gomolju, Scleroderma aurantium
  21.      króna  -e ž (ọ̑) 1. okrogel okrasni predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti: nositi krono; položiti krono na glavo; zlata krona; krona, obložena z dragimi kamni / cesarska, kraljevska krona / žezlo in krona / na ščitu je bila upodobljena krona // navadno s prilastkom kar je po obliki podobno temu predmetu: na glavi je imela krono iz cvetja; plesti kostanjevo krono / ekspr. krona bogatih las zelo veliko las, počesanih navzgor 2. ekspr. vladar, dvor: v državi so izvedli vojaški udar ob pomoči krone; moč cesarske krone; svetovalci krone // vladarski naslov: senat mu hoče podeliti krono; prevzeti krono 3. ekspr. monarhija, kraljevina: ozemlje angleške krone / zavladala jim je krona 4. ekspr., v povedni rabi, navadno s prilastkom izraža najvišjo stopnjo česa: to je krona njegovih prizadevanj; dogodek je bil krona vsega 5. krošnja: košata krona; krona cvetoče lipe 6. denarna enota nekaterih držav: šteti krone; preračunati vrednost blaga v krone / češka, danska, švedska krona ● pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; vznes. krona stvarstva človeklov. krona najmanj trije parožki na vrhu jelenjega rogovja; med. krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; num. krona denarna enota v stari Avstriji z vrednostjo pol goldinarja; rel. trnova krona
  22.      krónati  -am dov. in nedov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // nedov., ekspr., redko krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud 3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona krónan -a -o: kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom ∙ pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar
  23.      krónica 1 -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od krona: na glavi je imela zlato kronico / zaslužila je marsikatero kronico; šteti kronice
  24.      króničen  -čna -o prid. (ọ́) ki se počasi razvija in dolgo traja, se ponavlja: kronične črevesne motnje; kronična bolezenska nagnjenja / kronični katar želodca; kronično vnetje / kronični alkoholik, bolnik; pren., ekspr. polastila se ga je kronična utrujenost krónično prisl.: te snovi kronično primanjkuje; kronično bolan
  25.      krónika  -e ž (ọ́) obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja: pisati kroniko; brati kaj v starih kronikah; kronika cerkve, gradu // navadno s prilastkom časopisni zapisi pomembnejših dogodkov s kakega področja: dnevna kronika; šolska kronika / slovenska kulturna kronika ● publ. črna kronika tedna (prometne) nesreče; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkovlit. dramska kronika dramsko delo v obliki kronike

   8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA