Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (8.867-8.891)


  1.      kríž  -a m (í) 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva: na steni je visel križ; pogrebni sprevod s križem na čelu; lesen, železen križ (na grobu) / križ s podobo Kristusa / na verižici okrog vratu ji je visel zlat križ / enakoramni križ; jeruzalemski križ; latinski križ; malteški križ; pren. molče je prenašal svoj križ // gib z roko ali s predmetom v obliki te naprave: delati križe; boji se ga kot hudič križa zelo / blagosloviti s križem / narediti znamenje križa / latinski križ pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame 3. kar je po obliki podobno tej napravi: v oknu so bili križi / čez vso stran je naredil križ potegnil črti v obliki križa / trama sta položena tako, da tvorita križ / cestni križ križišče, stikališče pomembnejših, navadno mednarodnih cest / redko dati kaj na križ navzkriž, križem 4. ekspr. trpljenje, težava, skrb: z otroki je križ; križ imam z njo / velik križ si je nakopal na glavo / križi in težave; pren., knjiž. vzeti križ na svoje rame // ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: križ je vsem ustreči; križ je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj križ 5. ekspr., v zvezi z izrazi količine, za določanje starosti deset let, desetletje: dopolnil je šest križev / že osem križev ima na plečih 6. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa: imel je nekaj križev in dva pika 7. predel ob spodnjem delu hrbtenice: križ ga je zelo bolel; trga ga v križu / bolečine v križu 8. nar. vzhodno snopi, ki se sušijo na njivi, položeni s klasjem drug proti drugemu v obliki križa: snope so hitro skladali v križe / križi pšenice / v križ položeni snopi ● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; ekspr. vsak ima svoj križ trajno večjo skrb, težavo; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. sedeti za križi biti v zaporu; ekspr. križ božji, je to mogoče izraža začudenje, presenečenje; kljukasti križ v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; arheol. kljukasti križ enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca; svastika; arhit. nitni križ; vizirni križ; astr. Južni križ; Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; geom. osni križ; navt. križ drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; poševni križ; vodoravni križ ♪
  2.      krížanec  -nca m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo: poskusi z rastlinskimi križanci; križanec osla s kobilo / čebelji križanci; pren. članek je križanec med anketo in intervjujem ♪
  3.      križárjenje  -a s (á) glagolnik od križariti: dolgotrajno križarjenje po Atlantskem oceanu; vzel ga je s seboj na krajše križarjenje / turistično križarjenje / rušilci so bili opremljeni za križarjenje / križarjenje po mestu ga je utrudilo ♪
  4.      krížarka  -e ž (ȋ) hitra vojna ladja z močno oborožitvijo in velikim akcijskim radijem: v pristanišču se je zasidrala križarka; križarke, oborožene z raketami; letalonosilke, križarke in rušilci ● ekspr. cestna križarka zelo velik osebni avtomobil ♪
  5.      krížast  -a -o prid. (í) 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik; križasta volnena obleka; križasto blago / križast vzorec ◊ lov. križasto rogovje rogovje pri srnjaku, če sta sprednji in zadnji parožek v isti višini ♪
  6.      krížati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti ∙ ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo krížati se 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus ♪
  7.      krížec  -žca m (í) 1. manjšalnica od križ: lesen križec / okrog vratu ji je visel zlat križec / vrezovati križce / stisnil je psa za križec 2. v nekaterih državah odlikovanje v obliki križa: na prsih se mu je bleščal križec; dobiti križec / viteški križec; križec častne legije ◊ obrt. prvina pri vezenju iz dveh prekrižanih niti ♪
  8.      krížem  prisl. (ȋ) 1. izraža položaj v obliki križa; navzkriž: križem zloženi veji; roke križem položiti / križem gledati škiliti 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh: križem nametana polena; hoditi križem po svetu / ekspr.: govorili so vsi križem; na sejmišču je vse križem vpilo ● pog. držati roke križem lenariti, ne delati; redko vse gre križem navzkriž, narobe; prim. križemkražem, križemrok, križemsvet, vsekrižem ♪
  9.      krížen  -žna -o prid. (ȋ) ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi // ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja ◊ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; jur. križno zasliševanje; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenj krížno prisl.: križno razporejeni hodniki ♪
  10.      križíšče  -a s (í) 1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; kamion je odpeljal iz križišča; voziti skozi križišče, v križišče; modernizirano, urejeno križišče / cestno križišče / enakovredno križišče križišče cest iste kategorije ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista // kraj, skozi katerega vodijo pomembne, navadno mednarodne prometne poti: v tem križišču se vlak vedno ustavi / mesto je zelo važno križišče / železniško križišče; pren. križišče različnih vplivov 2. star. križpot, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci ♪
  11.      krížnica  -e ž (ȋ) anat. neparna kost medenice: križnica in kolčnici ◊ bot. križnice rastline z dvostransko somernim cvetom, Brassicaceae ♪
  12.      križpótje  -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: prišel je do križpotja; na križpotju je obstal; široko križpotje sredi vasi ♪
  13.      kŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni krknil / tudi krkniti si ni upal ♪
  14.      krmániš  tudi krmániž -a m (ȃ) žarg., pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): krmaniši in drugi splavarji ♪
  15.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar ♪
  16.      krmílen 2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krmilo ali krmiljenje: krmilni deli; krmilne in signalne naprave / premikati krmilno ročico / krmilno veslo / krmilni mehanizem; avtomatski krmilni sistem ◊ elektr. krmilna mrežica mrežica, ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; navt. krmilni stroj stroj, ki premika krmilni mehanizem; strojn. krmilna gred gred, ki premika ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem; krmilno kolo; teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča ♪
  17.      krmíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od krmiliti: avtomatsko, ročno krmiljenje; krmiljenje stroja / sistem krmiljenja rakete / veslanje in krmiljenje ♪
  18.      krmílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska oblika od krmilec: krmilka prašičev ♪
  19.      krmílnica  -e ž (ȋ) pokrit prostor, navadno podoben hišici, v katerega se daje hrana za ptice, divjad: v gozdu je bilo več krmilnic / ptičja krmilnica // prostor, prirejen za krmljenje domačih živali: hlev je imel prizidano tudi krmilnico ♪
  20.      krmílnik  -a m (ȋ) posoda, priprava za krmljenje (domačih) živali: krmilnik za piščance, prašiče; krmilniki in napajalniki ♦ agr. avtomatski krmilnik ♪
  21.      krmílo 2 -a s (í) 1. naprava, katere premikanje določa smer gibanja vozila: obračati krmilo; prijeti za krmilo; krmilo avtomobila, kolesa ∙ prepustiti krmilo sopotniku vožnjo vozila; publ. vinjen je sedel za krmilo začel voziti; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila // gibljiva plošča pri ladji, letalu, s katero se spreminja smer gibanja: pomožno krmilo na premcu; konstrukcija krmila; spremeniti položaj krmila ♦ aer. smerno krmilo s katerim se spreminja smer leta; višinsko krmilo s katerim se spreminja višina leta 2. ekspr. vodilni položaj, vodstvo: niti za trenutek ni izpustil krmila; prevzeti krmilo države; biti, ostati na krmilu / odločno je vzela krmilo v svoje roke ♪
  22.      krmíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se krmijo domače živali: urediti krmišča in napajališča za živino; tlakovano krmišče / krmišče za ptice ♦ lov. prostor v lovišču, včasih pokrit, v katerega se daje hrana za divjad ♪
  23.      kŕmiti 1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen ♪
  24.      kŕmljenik  -a m (ŕ) nar. prekmursko prašič za pitanje: zaklati krmljenika ♪
  25.      kŕmljenje  -a s (ŕ) glagolnik od krmiti, hraniti: skrbel je za krmljenje in napajanje živine; krmljenje prašičev s koruzo ♪

   8.742 8.767 8.792 8.817 8.842 8.867 8.892 8.917 8.942 8.967  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA