Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (876-900)


  1.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
  2.      brusíti 2 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil ♪
  3.      buršikózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje ♪
  4.      business  ipd. gl. biznis ipd. ♪
  5.      búšiti  -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  6.      cenéjši  -a -e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu ♪
  7.      cerusít  in ceruzít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev karbonat, beli svinčenec ♪
  8.      cesíja  -e ž (ȋ) jur. prenos terjatve na drugo osebo, odstop (terjatve): prisilna, prostovoljna cesija ♪
  9.      cesíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od cesija, odstopen: cesijska izjava ♪
  10.      cesionár  -ja m (á) jur. oseba, na katero preide odstopljena terjatev, prevzemnik (terjatve) ♪
  11.      cosinus  gl. kosinus ♪
  12.      čáršija  -e ž (á) v balkanskem okolju 1. ulica ali trg s trgovskimi in obrtnimi lokali: iti v čaršijo 2. nekdaj trgovsko-proizvajalni družbeni sloj: bogati sinovi čaršije // slabš., v stari Jugoslaviji ta sloj kot predstavnik oblasti: velikosrbska čaršija; politika beograjske čaršije ♪
  13.      čáršijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na čaršijo: politika čaršijskega centralizma / Nušićeve čaršijske komedije ♪
  14.      čási  prisl. (ȃ) zastar. včasih: časi si rada kaj dobrega privošči ♪
  15.      čásih  prisl. (ȃ) star. včasih: časih sva se srečala z očmi / časih je bil dobre volje, časih pa tudi siten / poiskal je gostilno, kjer je že časih prenočeval ♪
  16.      čášica  -e ž (á) manjšalnica od čaša: čašica za desertno vino / spiti čašico žganja; ekspr. ali bi čašico vina? ♦ anat. ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici ♪
  17.      češčênasimaríja  -e in češčêna si maríja češčêne si maríje ž (é-ȋ) star. zdravamarija, češčenamarija ♪
  18.      dáljši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša 2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo 3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest 4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg ♪
  19.      dàsi  in dasi vez. (ȁ) knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ni ga ogovoril, dasi ga je spoznal; dasi ga mrazi, mu stopa pot na čelo // za omejevanje: to so hudi, dasi zasluženi očitki // navadno z nikalnico za izvzemanje: bila je zares čedno dekle, dasi ne ravno lepotica ♪
  20.      dasipràv  vez. (ȁ) zastar. čeprav: nikoli jih ni obiskala, dasiprav so jo vabili ♪
  21.      dasirávno  vez. (á) knjiž., redko čeprav: poslušali so ga, dasiravno mu niso dosti verjeli ♪
  22.      dasitúdi  vez. (ȗ) star. čeprav ♪
  23.      defašizácija  -e ž (á) odprava, odpravljanje fašizma: izvesti defašizacijo / defašizacija znanosti ♪
  24.      defašizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izvesti defašizacijo ♪
  25.      defetišizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev videza, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizacija nacionalne ekonomije ♪

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA