Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (851-875)


  1.      boksít  -a m (ȋ) petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita ♪
  2.      boksíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na boksit: boksitna ruda; odkriti boksitna ležišča ♪
  3.      bóljši  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine ● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej bólje in bóljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti ● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo bóljši -a -e sam.: natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; prim. dober ♪
  4.      bolšíca  in bólšica -e [u̯š] ž (í; ọ́) bolhica: bolhe in bolšice ♪
  5.      bosílje  -a s (ȋ) knjiž. bazilika, bažiljka: šopek bosilja ♪
  6.      bosíljek  -jka m (ȋ) nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: dehteči bosiljek ♪
  7.      bosírati  -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. površinsko obdelati kamen ♪
  8.      brezfosílen  -lna -o prid. (ȋ) geol. ki je brez fosilov: brezfosilna kamnina ♪
  9.      brezkonfesionálec  -lca m (ȃ) redko brezkonfesionalen človek: biti brezkonfesionalec ♪
  10.      brezkonfesionálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je brez konfesije, veroizpovedi: brezkonfesionalen človek; biti brezkonfesionalen / brezkonfesionalna vzgoja ♪
  11.      brezkonfesionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost človeka brez konfesije, veroizpovedi ♪
  12.      brezsílen  -lna -o prid. (ȋ) zastar. brezmočen: brezsilni otrok; mož je bil beden in brezsilen / brezsilni gnev ♪
  13.      brezsistémnost  -i ž (ẹ̑) redko stanje brez sistema: odpraviti brezsistemnost ♪
  14.      brezšíven  -vna -o prid. (ȋ) metal., v zvezi brezšivna cev cev, ki ni varjena, ki je iz celega ♪
  15.      bronsíranje  in broncíranje in bronzíranje -a s (ȋ) glagolnik od bronsirati: bronsiranje raznih predmetov ♪
  16.      bronsírati  -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir bronsíran in broncíran in bronzíran -a -o: bronsirana zaponka / okrasiti z bronsiranim papirjem ♪
  17.      brošíranje  -a s (ȋ) glagolnik od broširati: broširanje knjig; delavnica za broširanje ♪
  18.      brošírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice: broširati knjige brošíran -a -o: broširana izdaja; broširana knjiga ♪
  19.      brošíren  -rna -o prid. (ȋ) s katerim se brošira: broširni stroj ♪
  20.      brusílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki z brusom obdeluje predmete: brusilec diamantov, leč; tečaj za rezkalce in brusilce 2. delavec, obrtnik, ki brusi rezila: brusilec nožev in škarij ♪
  21.      brusílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se brusi: brusilni kamen, kolut, stroj; brusilna plošča, priprava; brusilna sredstva ♪
  22.      brusílnica  -e ž (ȋ) delavnica, v kateri se brusi: orodna brusilnica; brusilnica dragih kamnov, stekla; on je delavec v brusilnici ♪
  23.      brusílnik  -a m (ȋ) 1. teh. stroj za brušenje: orodni, valjčni brusilnik 2. papir. stroj za pridobivanje lesovine ♪
  24.      brusílo  -a s (í) sredstvo ali priprava za brušenje: smirek je dobro brusilo; zobozdravnik uporablja okrogla brusila; čevljarska brusila ♪
  25.      brusína  -e ž (í) 1. teh. odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa: lesna brusina 2. korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA