Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
si (6.367-6.391)
- gréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: odstranjevati iz struge grez; školjke rijejo v grezu; dno je bilo pokrito z mehkim grezom / voda nosi s hriba grez in kamenje v dolino 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: grez ladje je sedem metrov ♪
- gŕgavec tudi grgávec -vca m (ŕ; ȃ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec ♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi ♪
- grgránje -a s (ȃ) glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje ♪
- grgrávec -vca m (ȃ) redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
- grifón -a m (ọ̑) 1. mitol. žival s ptičjo glavo in krilatim telesom četveronožca ali kače: v grbu je upodobljen grifon 2. lov. večji lovski pes s košatimi obrvmi, navadno sive barve z rjavimi lisami ♪
- grimása -e ž (ȃ) nav. ekspr. nenaravne, spačene poteze obraza: delati grimase; obraz se mu je v grozi spačil v bolestno grimaso; komična grimasa; grimasa strahu; opazoval je grimase na obrazih poslušalcev // nenaraven, spačen obraz: izpod šminke se reži njena starčevska grimasa; igralec si je izmislil nenavadno grimaso ♪
- grínja -e ž (ȋ) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove; pršica: živino napadajo uši in grinje; žuželčje grinje ♪
- grínjavost -i ž (ȋ) agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice; pršičavost: grinjavost čebel ♪
- gríntav -a -o prid. (í) 1. ki ima grinte: grintavi fikusi; grintave hruške / nar. otrok ima grintav obraz krastav / nar. grintava ovca garjava 2. ekspr. razoran, razbrazdan: grintav svet; vozili smo se po razmehčani, grintavi cesti 3. slabš. slaboten, bolehen: vse zdrave so poslali na fronto, doma je ostalo le nekaj grintavih mladoletnikov ♪
- grípa -e ž (í) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja; zboleti za gripo; epidemija gripe; virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije ♪
- gripózen -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na gripo: gripozni simptomi / gripozno obolenje / gripozen bolnik ♪
- grísti grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega:
sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej ● ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz ♪
- gríva -e ž (í) 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov // ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las 2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov 3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi // travnat rob, vzpetina: namestiti mitraljez ob grivi; griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi // nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo ◊ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava ♪
- grivnjáč -a m (á) zool. fazan s spredaj odprtim obročkom belega perja na vratu, Phasianus colchicus ♪
- grízenje -a s (í) glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo ♪
- grízli -ja m (ȋ) velik severnoameriški medved rumenkasto rjave ali sive barve: grizliji iz kanadskih tunder ♪
- grizljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo gristi: otrok grizlja čokolado / grizljati peresnik; grizlja si ustnice ♪
- gríža 1 -e ž (ȋ) 1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža ♦ čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža 2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna ♪
- grížast 1 -a -o prid. (ȋ) 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves // siten, čemeren: ne bodi tako grižast 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci ♦ čeb. grižasta čebela ♪
- grížav -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima grižo: grižav bolnik ♦ čeb. grižava čebela 2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih // siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka ♪
- grižljáj stil. grížljaj -a m (ȃ; ȋ) 1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: majhen, velik grižljaj; grižljaj kruha // količina hrane, ki se naenkrat pogoltne: grižljaj mu je zastal v grlu ∙ ekspr. privoščil si ni niti grižljaja niti malo, nič; ekspr. očital mu je vsak grižljaj kar je pojedel; jedla je po grižljajih počasi, brez teka 2. ekspr. kos jedila: mati mu je polagala na krožnik najslastnejše grižljaje; pren. pri tej kupčiji je dobil masten grižljaj // z rodilnikom majhna količina hrane: naprosil si je kruha, tu in tam celo grižljaj mesa ◊ lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena ♪
- gŕlen -lna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grlo: grlni del žrela / pel je z grlnim ženskim glasom ♦ lingv. grlni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk; teh. grlni mikrofon mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti ♪
- gŕlo -a s (ŕ) 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom / ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical ● ekspr.
do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil ♪
- gŕlovka -e ž (ŕ) med. davica žrela: pri grlovki se dihalne poti včasih nevarno zožijo ♪
- grmádnost -i ž (ȃ) ekspr., redko lastnost, značilnost grmadnega: grmadnost oblakov / prestrašil se je grmadnosti nove učne snovi ♪
6.242 6.267 6.292 6.317 6.342 6.367 6.392 6.417 6.442 6.467