Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

si (626-650)


  1.      šínjati  -am nedov. (í) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro prihajati, odhajati: ljudje so šinjali ven in noter 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so šinjali na vse strani ♪
  2.      šínjek  -jka m (ȋ) 1. svež ali prekajen svinjski vrat: kupil je manjšo gnjat in šinjek / narezati poln krožnik šinjka 2. nar. vrat: prijeti žival za šinjek; debel šinjek ♪
  3.      šinjél  -a m (ẹ̑) žarg., voj. (vojaški) plašč: obleči šinjel ♪
  4.      šinjón  -a m (ọ̑) knjiž. 1. frizura, pri kateri so lasje speti nad tilnikom: šinjon ji ne pristaja / počesati se na šinjon, v šinjon 2. lasni vložek: kupiti šinjon ♪
  5.      šínk  -a m (ȋ) pog. šinjek: kupiti šink ♪
  6.      šínobus  -a m (ȋ) žarg., žel. tirni avtobus: peljati se s šinobusom ♪
  7.      šíntar  -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar ♪
  8.      šintoízem  -zma m (ȋ) japonska vera, ki časti duhove prednikov in naravne sile: pripadnik šintoizma ♪
  9.      šípa  -e ž (í) kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine: očistiti, pomiti šipe; razbiti šipo; vstaviti šipo v okenski, vratni okvir; potrkati na šipo; motna, zarošena šipa; okenska šipa; šipa v vratih / mlečna šipa; steklo za šipe / odpreti, spustiti šipo na vratih avtomobila ♪
  10.      šípast  -a -o prid. (í) ekspr. podoben šipi: skalnata stena je bila gladka, šipasta, drseča; šipasto pobočje ledenika ♪
  11.      šípek  -pka m (ȋ) trnat grm z belimi ali rožnatimi cveti ali njegove živo rdeče jagode: šipek cvete / nabirati šipek; čaj iz šipka ♪
  12.      šípica  -e ž (í) manjšalnica od šipa: vrata so bila okrašena z barvastimi, vzorčasto sestavljenimi šipicami / vstaviti sliko med dve šipici / razbiti šipice očal stekelca; zamenjati šipico na uri ♪
  13.      šípkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj ♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae ♪
  14.      šípkovje  -a s (ȋ) šipkovo grmovje: razvaline je preraslo šipkovje ♪
  15.      šipón  -a m (ọ̑) agr. trta z velikimi, na spodnji strani kosmatimi listi, dolgimi grozdi in nekoliko podolgovatimi zelenimi jagodami z rjavimi lisami: gojiti šipon // belo vino iz grozdja te trte: piti šipon ♪
  16.      šíptarski  -a -o prid. (ȋ) albanski: šiptarski jezik / šiptarske šole ♪
  17.      šír  ž neskl. (ȋ) star., v prislovni rabi, v zvezi z na, v v širino, na široko: cvetovi so se na šir odprli; izkopati jamo štiri sežnje v šir / hodil je po sobi v šir in dolž sem in tja ∙ pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani ♦ šport. konj na šir konj, postavljen pri gimnastičnih vajah počez ♪
  18.      šír  -a -o prid. (ȋ ȋ) zastar. prostran, obsežen: voziti se po širi planjavi / šira dolina široka ♪
  19.      šíren  -rna -o prid., šírnejši (ȋ) ekspr. ki obstaja na razmeroma veliki površini; prostran, obsežen: širni gozdovi; širna polja / odromal je v širni svet; zaslovel je po vsej širni domovini ∙ redko širno zgodovinsko gradivo obsežno ♪
  20.      širílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na širjenje: širilne priprave ♦ med. širilni refleksi zenice ♪
  21.      širílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) rib. parna lesena ali kovinska plošča za odpiranje ustja vlačilne mreže ♪
  22.      širína  -e ž (í) 1. razsežnost, prečna na dolžino ali višino ploskve: izmeriti širino; širina ceste, njive / širina deske, postelje; širina odprtine, špranje / blago enojne, dvojne širine / rob zašijemo v širini treh centimetrov; prepogniti list po širini v smeri, vzporedni s krajšim robom 2. lastnost širokega: ladja zaradi širine ni mogla pluti skozi prekop / širina sodobnega tržišča / ekspr. spoštovali so ga zaradi širine njegovih pogledov / epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja / publ. nove investicije gredo preveč v širino ◊ astr. astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; geogr. zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; lingv. širina samoglasnika ♪
  23.      širínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na širino: širinska smer ♦ geogr. širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine ♪
  24.      širítelj  -a m (ȋ) star. razširjevalec: širitelj novih idej / širitelji literarnega lista ♪
  25.      šíriti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice 3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti revolucionarne ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil 5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo šíriti se 1. pojavljati se, nastopati a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice 2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo ● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen širèč -éča -e: cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla šírjen -a -o: glasilo društva je bilo širjeno ilegalno ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA